Leta 1959, ko se je preimenovala v Pedagoško akademijo, je na njej postal redni profesor za nemški jezik, nemško književnost, fonetiko in metodiko nemškega jezika. V slovenski kulturni prostor je posegel s prevajanjem iz nemščine in angleščine tako mladinskih del kot leposlovja za odrasle ter s publiciranjem v mladinskih in kulturniških revijah. Bil je dejaven kot pedagoški teoretik, generalni tajnik Der internationale Deutschlehrerverband, kjer je sodeloval kot strokovnjak za poučevanje tujih jezikov.