Fotografija pročelja nekdanje minoritske cerkve sv. Frančiška Asiškega na Martinčevem trgu v Kopru, danes urejene v Protokolarno-prireditveno dvorano sv. Frančiška Asiškega. Cerkev predstavlja enega najpomembnejših ohranjenih spomenikov srednjeveške frančiškanske arhitekture na Slovenskem in je del nekdanjega samostanskega kompleksa manjših bratov konventualcev.
Začetki koprskega minoritskega samostana segajo v 13. stoletje. Leta 1265 je koprski škof Konrad dovolil gradnjo nove cerkve, ki je bila po zgodovinskih podatkih zgrajena leta 1268. Zasnovana je bila kot značilna gotska cerkev beraških redov, z enoladijskim prostorom in prvotnim tridelnim korom. V sredini 18. stoletja je bila barokizirana, po ukinitvi samostana leta 1806 pa je postopoma izgubila svojo prvotno namembnost.
V naslednjih stoletjih je kompleks služil različnim posvetnim dejavnostim. Nekdanja cerkev je bila med drugim preurejena v šolsko telovadnico, ki jo je uporabljala Gimnazija Koper. Po zaprtju leta 1990 je stavba več desetletij čakala na temeljito prenovo.
Med letoma 2012 in 2014 je Mestna občina Koper v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi ustanovami izvedla obsežno obnovo, s katero je nekdanja cerkev ponovno postala pomemben prostor mestnega kulturnega življenja. Obnovljena dvorana je bila odprta leta 2014 in danes gosti koncerte, predavanja, razstave, protokolarne slovesnosti in druge javne dogodke.
Med obnovitvenimi deli so posebno pozornost namenili tudi ohranjenim srednjeveškim stenskim poslikavam. Med njimi izstopa freska Transitus sv. Frančiška, ki prikazuje smrt ustanovitelja frančiškanskega reda. Prav ta poslikava je postala osrednji likovni motiv jubileja ob 800. obletnici njegove smrti.
V nekdanji cerkvi je 6. novembra 2026 potekal kulturno-zgodovinski večer Frančiškov Koper – od blaženega Monalda do danes, ki ga je ob 800. obletnici smrti sv. Frančiška Asiškega pripravila Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper s podporo Mestne občine Koper in Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper.
Na dogodku so Miran Špelič, Gregor Pobežin, Sara Turk Marolt in Diana Košir predstavili Frančiškove življenjepise, srednjeveško umetnostno dediščino in dragocene knjige nekdanjih koprskih frančiškanskih samostanov.
Izbira prizorišča je imela poseben simbolni pomen. V prostoru, kjer so frančiškani skozi stoletja ohranjali spomin na svojega ustanovitelja, so se ob pomembnem jubileju ponovno srečali zgodovinsko raziskovanje, umetnost in sodobno kulturno življenje mesta.
