Če bi leta 1900 obiskali Konjice, takratni Gonobitz, bi se do njih lahko pripeljali tudi z vlakom. Prva lokomotiva je po ozkotirni železniški progi Poljčane–Slovenske Konjice uradno zapeljala 𝟐𝟎. 𝐝𝐞𝐜𝐞𝐦𝐛𝐫𝐚 𝟏𝟖𝟗𝟐, leta 1921 pa so progo podaljšali vse do Zreč.
Železnica je bila zgrajena z jasnim namenom: povezati industrijsko razvijajoče se kraje s pomembnimi središči in Južno državno železnico.
Največja železniška postaja je stala prav v Konjicah. Danes na njenem mestu stoji informativna tabla, ki spominja nanjo. Leta 1962 so promet zaradi nerentabilnosti in dotrajanosti ukinili, progo pa razdrli. Ostale pa so zgodbe, ki pričajo o velikem pomenu železnice za Zgornjo Dravinjsko dolino.
Med njimi tudi hudomušna pripoved:
Starejša gospa je na konjiško postajo prišla z aktovko in pred odhodom vlaka obiskala stranišče na štrbunk. Ko je vlak zapiskal, je v naglici pograbila najbližji predmet in stekla proti peronu. Šele pri vstopu je ugotovila, da namesto torbe drži pokrov stranišča. Vlakovodja je vlak ustavil, gospa pa je med smehom potnikov pokrov vrnila in se s pravo prtljago vkrcala.
𝐌𝐮𝐳𝐞𝐣𝐬𝐤𝐚 𝐥𝐨𝐤𝐨𝐦𝐨𝐭𝐢𝐯𝐚 v bližini spomenika 𝐈𝐯𝐚𝐧𝐚 𝐌𝐢𝐧𝐚𝐭𝐭𝐢𝐣𝐚 danes ponosno ohranja spomin na to obdobje. Resda nikoli ni vozila po progi Poljčane–Zreče, je pa po njej vozil enak tip lokomotive. Leta 1979 je ob izgradnji nove obvoznice skozi Slovenske Konjice dobila svoje mesto kot spominsko obeležje tistega časa.
Del 𝐳𝐚𝐬𝐞𝐛𝐧𝐞 𝐦𝐮𝐳𝐞𝐣𝐬𝐤𝐞 𝐳𝐛𝐢𝐫𝐤𝐞 𝐯𝐨𝐣𝐚š𝐤𝐢𝐡 𝐩𝐫𝐞𝐝𝐦𝐞𝐭𝐨𝐯 𝐢𝐳 𝐨𝐛𝐝𝐨𝐛𝐣𝐚 𝐀𝐯𝐬𝐭𝐫𝐨-𝐎𝐠𝐫𝐬𝐤𝐞, ki se nahaja v središču mesta, je posvečen tudi dediščini omenjene ozkotirne železnice.
Vir: Karel Rustja, Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče (2009).