Izvajalci Plečnikovih del so bili mojstri svoje obrti. Eden takšnih je bil Franc Koncilja, mizarski mojster iz Mekinj pri Kamniku. Opus njegovih del sega od Stranj, pa vse do Beograda.
Arhitekt Jože Plečnik je pristopil k obnovi prvega velikega povojnega objekta, k stranjski cerkvi, na pobudo in prošnjo frančiškana patra Martina Perca. Perc je bil hkrati vez med Plečnikom in domačimi obrtniki, ki so kasneje sodelovali pri obnovi cerkve v Stranjah in ostalih delih. Za mizarska dela, ki jih je bilo v stranjski cerkvi veliko, je Perc priporočil Plečniku domačina Franca Konciljo. O njegovem sodelovanju s Plečnikom je spregovoril njegov sin, Jernej Koncilja.
Franc Koncilja je bil izučen mizar, ki je imel obrt splošnega mizarstva v Mekinjah odprto od leta 1929. Pred 2. svetovno vojno je njegova delavnica zaposlovala od štiri do pet delavcev. V delavnici so se ukvarjali zlasti s pohištvom. Veliko število naročil je bilo vezanih na opremo stanovanj kamniških meščanov. Kmalu po 2. svetovni vojni pa se je začelo sodelovanje z arhitektom Jožetom Plečnikom. Po priporočilu patra Martina Perca se je Plečnik odločil za sodelovanje s Francem Konciljo tudi zaradi njegovega izrednega rezbarskega daru. Vsa najzahtevnejša rezbarska dela, ki so bila v sklopu mizarskih del, je izdelal mojster Koncilja.
Prvo sodelovanje s Plečnikom je bilo vezano na cerkev sv. Benedikta v Stranjah po 2. svetovni vojni. V Konciljevi mizarski delavnici so izdelali vse elemente, ki so iz orehovine. Njegova dela so glavni oltar, okno v prezbiteriju, vrata v zakristijo, krstilnica, okvirji križevega pota ter štirinajst različnih svetilk ob postajah križevega pota. Klopi v cerkvi so delo mizarja Alojza Kladnika. Naslednje je bilo naročilo stenske obloge iz hrastovih kvadratov za krstilnico v cerkvi sv. Jurija v Nevljah. Sledila je kapela Božjega groba pri kamniških frančiškanih, kjer je mojster Koncilja izdelal lesene dele. Delo Konciljeve mizarske delavnice so tudi lesena vrata v cerkvi sv. Ane v Tunjicah. Sodeloval je pri prenovi krstilnice v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku. Zadnje in hkrati veliko naročilo v sklopu sodelovanja s Plečnikom je bila cerkev sv. Antona v Beogradu.
Poleg sakralnih objektov je Franc Koncilja po Plečnikovih načrtih izdelal pohištvo za dnevno sobo v svečarstvu Stele. Štiri stole, mizo, svečnik in lestenec, ki je izvedbeno najzahtevnejši od vseh njegovih del. V opus njegovih del v sklopu sodelovanja s Plečnikom sodijo še manjša vmesna naročila. Za nekatere od njih ga je v ohranjeni korespondenci prosil Plečnik sam. Sem sodijo križi, knjižne omare in ostalo. Nekateri ohranjeni načrti, zlasti za spomenike, so ostali nerealizirani.
Franc Koncilja je bil izučen mizar, ki je imel obrt splošnega mizarstva v Mekinjah odprto od leta 1929. Pred 2. svetovno vojno je njegova delavnica zaposlovala od štiri do pet delavcev. V delavnici so se ukvarjali zlasti s pohištvom. Veliko število naročil je bilo vezanih na opremo stanovanj kamniških meščanov. Kmalu po 2. svetovni vojni pa se je začelo sodelovanje z arhitektom Jožetom Plečnikom. Po priporočilu patra Martina Perca se je Plečnik odločil za sodelovanje s Francem Konciljo tudi zaradi njegovega izrednega rezbarskega daru. Vsa najzahtevnejša rezbarska dela, ki so bila v sklopu mizarskih del, je izdelal mojster Koncilja.
Prvo sodelovanje s Plečnikom je bilo vezano na cerkev sv. Benedikta v Stranjah po 2. svetovni vojni. V Konciljevi mizarski delavnici so izdelali vse elemente, ki so iz orehovine. Njegova dela so glavni oltar, okno v prezbiteriju, vrata v zakristijo, krstilnica, okvirji križevega pota ter štirinajst različnih svetilk ob postajah križevega pota. Klopi v cerkvi so delo mizarja Alojza Kladnika. Naslednje je bilo naročilo stenske obloge iz hrastovih kvadratov za krstilnico v cerkvi sv. Jurija v Nevljah. Sledila je kapela Božjega groba pri kamniških frančiškanih, kjer je mojster Koncilja izdelal lesene dele. Delo Konciljeve mizarske delavnice so tudi lesena vrata v cerkvi sv. Ane v Tunjicah. Sodeloval je pri prenovi krstilnice v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku. Zadnje in hkrati veliko naročilo v sklopu sodelovanja s Plečnikom je bila cerkev sv. Antona v Beogradu.
Poleg sakralnih objektov je Franc Koncilja po Plečnikovih načrtih izdelal pohištvo za dnevno sobo v svečarstvu Stele. Štiri stole, mizo, svečnik in lestenec, ki je izvedbeno najzahtevnejši od vseh njegovih del. V opus njegovih del v sklopu sodelovanja s Plečnikom sodijo še manjša vmesna naročila. Za nekatere od njih ga je v ohranjeni korespondenci prosil Plečnik sam. Sem sodijo križi, knjižne omare in ostalo. Nekateri ohranjeni načrti, zlasti za spomenike, so ostali nerealizirani.
Informator:
Jernej Koncilja, Mekinje
