Devetnajsto stoletje je bilo novo obdobje, ki je v naše kraje prineslo novo življenje. Upravičeno ga lahko imenujemo tudi stoletje železnice saj je le-ta postala simbol napredka in modernizacije, prevladujoče prevozno sredstvo za potovanja in prevoz blaga po kopnem, pospešila je industrijsko revolucijo ter spremenila pojmovanja o času in prostoru. (Cvirn, Studen, 54-58).
Železnica je prinesla potovalno hitrost, s katero je bistveno prehitela hitre poštne kočije, zahtevala pa je tudi točnost. Čas železnice, ki so ga kazale ure na železniških postajah, je postal normativni čas. Vsi, ki so uporabljali železniški potniški ali tovorni promet, kot tudi železničarji, so se morali ravnati po voznih redih železniškega prometa. S tem pa se je pojavila tudi potreba po urah – uveljavile so se javne, hišne in žepne ure. Z železnico je postala hitrejša tudi pošta, z njo pa prenos različnih novic, zato je imel prav z železnico tisk masovni učinek na ljudi. Najpomembnejša tehnična dopolnitev železnice pa je bil telegraf, ki je imel za njeno obratovanje izjemen pomen (Cvirn, Studen, 54-58).
Gradnja avstrijske železnice Dunaj–Trst se je pričela leta 1836. Nad novico so bili navdušeni tudi kranjski deželni stanovi, ki so se zavedali hitrejših možnosti transporta, podobno pa tudi na Štajerskem in v Trstu, kjer so od železnice pričakovali velike gospodarske koristi. Progo od Gradca do Celje so za javni promet odprli 2. junija 1846. Celjani so prihod železnice v Celje veličastno sprejeli, saj so se zavedali, da ta prelomni dogodek za mesto pomeni velik napredek. Gradnja se je neprekinjeno nadaljevala in 16. septembra 1849 so iz Celja slovesno pospremili prvi vlak, ki so ga v Ljubljani sprejeli s topovskimi streli z gradu. (Cvirn, Studen, 8-23).
Do leta 1857, ko je bila zgrajena železnica do Trsta, je bila Ljubljana najpomembnejše trgovsko in prometno središče na Slovenskem. Prevozništvo, ki je povezovalo Ljubljano in Trst, je številnim nudilo dober zaslužek, kot tudi gradnja železnice do Trsta – prevoznikom, malim obrtnikom, železarstvu in manufakturam. V drugi polovici stoletja se je z zemljiško odvezo in osvoboditvijo kmeta, z dostopnejšo trgovinsko in obrtno politiko ter z izgradnjo južne železnice med Dunajem in Trstom leta 1857 gospodarstvo začelo modernizirati (Vodopivec, 64-66).
Izgradnja železnice je nudila številne nove možnosti – hitrejše in varnejše prevoze ter izmenjavo produktov na velike razdalje, poleg tega tudi številne nove zaposlitve, zato je pomembno vplivala na razvoj gospodarstva. Konec 19. stoletja je bila železniška povezava pomemben dejavnik razvoja kraja. Železnica je imela tudi veliko vlogo pri razvoju Posotelja, saj je bila Posoteljska proga Grobelno – Rogatec –Dobovec do sredine 20. stoletja, ob slabih cestah in maloštevilnih avtomobilih, edino javno prevozno sredstvo (Rustja, 3-5).
