Po večletnih prizadevanjih se je mladinski oddelek leta 1982 končno preselil v večje prostore, v obnovljeno krilo ptujskega minoritskega samostana.
»Razkošnih« 55 m2 in kadrovske okrepitve so leta 1987 omogočili vpeljavo celodnevne izposoje. Nova krila so dobile tudi kulturnovzgojne dejavnosti za otroke. Razstave knjižnih novitet, različne tematske razstave, pravljične urice, literarne uganke, razstave likovnih izdelkov mladih bralcev idr. so postale redna oblika dela z mladino. Leta 1986 so bile za aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa med šolskimi počitnicami za otroke prvič organizirane Vesele urice oz. počitniške urice s pripovedovanjem pravljic, likovnimi delavnicami ter družabnimi in socialnimi igrami. Tega leta so mladinski oddelek prvič organizirano obiskali vsi mali šolarji ptujskih in okoliških vrtcev ter skupine osnovnošolskih otrok, za katere so bile pripravljene bibliopedagoške ure z ogledom knjižnice. K ozaveščanju javnosti o pomenu knjig, knjižnice in kulturnih vsebin, ki jih ta nudi, so pripomogla organizirana predavanja na roditeljskih sestankih po vrtcih in osnovnih šolah na temo Otrok, knjiga, knjižnica. Leta 1990 je bil organiziran prvi Otroški literarni popoldan – srečanje otrok z literarnimi in likovnimi ustvarjalci. Prva gosta te prireditve sta bila pisatelj Feri Lainšček in igralec Miki Roš.
Leta 1992 se je mladinski oddelek prvič vključil tudi v reševanje Mednarodnega knjižnega kviza, ki ga je z namenom spodbujanja branja vodila nemška bralna ustanova Stiftung Lesen iz Mainza, od leta 1998 naprej pa redno sodeloval v Slovenskem knjižnem kvizu, ki ga je pripravljala Pionirska knjižnica Ljubljana, njegovo reševanje pa organizirale in spodbujale slovenske splošne knjižnice. Ta je leta 2006 prerasel v Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz, ki ga danes otroci lahko rešujejo v klasični tiskani ali elektronski obliki.
Maja 1993 je mladinski oddelek izvedel prvi seminar za šolske knjižničarje in tako pomagal ponovno oživiti aktiv šolskih knjižničarjev ter vzpostaviti kvalitetno medsebojno sodelovanje pri različnih projektih za širjenje bralne kulture in sistematično knjižno, književno in knjižnično vzgojo ter informacijsko opismenjevanje otrok in mladine. Tovrstna srečanja so tudi priložnost za izmenjavo informacij o novostih s področja bibliotekarske stroke, mladinske književnosti ter drugih strokovnih področij, pomembnih za kvalitetno izvedbo različnih bibliopedagoških oblik dela z mladimi uporabniki.
Leta 1989 so se v knjižnici začeli postavljati temelji za bodočo avtomatizacijo poslovanja. Knjižničarji so začeli z vnašanjem podatkov o gradivu v računalniško bazo podatkov. Januarja 1993 je knjižnica prešla na računalniško obdelavo gradiva in na avtomatizirano izposojo v sistemu COBISS. V letu 1994 se je gradivo začelo opremljati s črtnimi kodami, za delo v izposoji pa uporabljati optične čitalce. Zaradi časovne stiske, povezane s pripravo na avtomatizacijo izposoje, so bile v mladinskem oddelku nekatere dejavnosti, med drugim literarni popoldnevi za otroke in mladino, opuščene.
