“Živeli smo dostojno, pridobili smo naše zemlje in nismo trpeli lakote. Na večjih kmetijah ali v mestih smo dobili delo in se navadili novih poklicev. V Trstu smo dobili vse, kar smo potrebovali, mladi so potovali čez oceane. Ponosni smo bili, da smo govorili naš jezik. Ustanovili smo različna društva, otroci so obiskovali šolo. Čutili smo, da smo del slovenskega naroda.” (Spomini, 2023, str. 67)
Po rezultatih popisa ljudstva, dne 31. decembra 1890, je bilo leta 1894 v Tomačevici (Tomaževica), 56 hiš, živelo je 140 moških in 132 žensk. Vseh 272 prebivalcev je bilo Slovencev katoliške vere.
Parcele so bile večinoma obdelane njive. V vasi se je skoraj vsaka družina preživljala s kmetijstvom. Pridelovalo se je žito, fižol, repa. Domače živali so dajale mleko in meso. Do konca 18. stoletja je prevladovala ovčjereja, (ovce so dale mleko, meso in volno). Kasneje, v 19. in 20. stoletju, je bila bolj prisotna govedoreja.
Ob začetka 20. stoletja je prirastek prebivalstva majhen. Po ljudskem štetju v občini Komen je prirastek od zadnjega štetja v Tomačevici 22 duš. Razlog za to je bil, da “neštevilo” odraslih in mladoletnih oseb biva v Trstu, mesto v polnem razvoju.
Tržnice, tovarne, pristanišče, premožne družine. Priložnosti za zaslužek v Trstu je veliko. Zaradi razvoja mest se pojavijo določeni poklici: kamnar, pek, čevljar, kovač, šivilja in krojač. Iz časopisa “Novice” leta 1853 izvemo, da je bilo že takrat v Tomačevici in Mali Dol ter na Volčjem gradu, več kamnarjev. (Kmetijske in rokodelske novice (20. 04. 1853), letn. 11, št. 32, str. 125.)
“Blizu te cerkve [Cerkev sv. Spiridona] je poleg kanala prostorni „trg rudečega mosta” — „Piazza del Ponte Rosso”, — kteri je poglavitno tržišče za različno sadje, sočivje, zelenjavo, za perutnino in divjačino ter drugo hrano./…/ Po jutrih je tu kupčevanje kaj živahno, ves trg je poln zlasti ženskega ljudstva, in sliši se mnogo slovenskega govora in kramljanja; kajti prodajalke iz okolice, iz Istre in iz Goriškega so večinoma Slovenke, in tako tudi gosposke kuharice.” (J. G. Trst. Koledar Družbe svetega Mohora: za navadno leto 1890 (1890), str. 46)
Leta 1899 je bila ustanovljena v Komnu prva hranilnica.
Leta 1885 v Štanjelu pa Vinorejsko društvo Štanjel.
Od leta 1848 se začne zemljiška odveza do gospode, za kmetije se pojavi možnost odkupa zemlje.
Ker ni bilo denarja, so k reševanju ekonomskih problemov pripomogle krajevne hranilnice, posojilnice in društva. Skrbeli so za gospodarski in kmetijski napredek krajev.
