Na marčevskem dogodku iz cikla Ljubljana moje mladosti 2025 nas je priznani mladinski pisatelj Slavko Pregl popeljal po poteh svojega otroštva in mladosti, ki so se raztezale predvsem po Šentvidu in njegovi okolici.
V pogovoru z avtoricama podkasta Strašno hudi, Klaro Škrinjar in Majo Čakarić, nam je razkril spomine, ki so vodili skozi sosesko, kjer je odraščal, po bližnjih travnikih in gozdu, na osnovno šolo Franca Rozmana Staneta do Gimnazije Šentvid in nato na Ekonomsko fakulteto.
Kako živopisni so lahko črno-beli spomini, se je znova potrdilo – Pregl je obujal drobce nekega časa, ki je zaznamoval njegov značaj in ustvarjalno pot. Čeprav je študiral ekonomijo, je že kmalu ugotovil, da ga bolj kot številke pritegnejo besede. Še kot otrok pa je imel s svojo prihodnostjo drugačne načrte: “Kot otrok sem bil vedno na počitnicah na Dolenjskem pri babici in jaz sem bil čvrsto odločen, da bom kmet, ko bom odrasel. Po koncu osemletke sem vseeno šel na gimnazijo, kjer so odkrili moj talent – so me dali v šolski časopis. Tako sem bil za slovensko kmetijstvo izgubljen – ni nujno, da je to kakšna škoda.”
Kot mladinski pisatelj in nekdanji predsednik društva Bralna značka je veliko je obiskoval šole, kjer se je srečeval z mladimi bralkami in bralci, kar ga je zelo razveseljevalo: “Za pisatelja je strašno veselje se pogovarjati z dekleti in fanti po šolah, ker jih vidiš po očeh, da imajo ogromno zgodb za ušesi … in si potem vesel, da nimajo časa pisati , ker bi pisali boljše od tebe.”
Ob vprašanju, če bi karkoli iz nekdanje Ljubljane prenesel v današnji čas, pa je povedal: »Jaz bi zapakiral kar ta čas danes, meni je Ljubljana strašno ljubo mesto. Gotovo je še kakšno lepo mesto, ampak meni je Ljubljana moje mesto, obvladljivo, jaz hodim peš ali s kolesom, majhno, prijetno. Če bi se dalo, bi to konzerviral kar ta trenutek.”
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete TUKAJ.
Slavko Pregl, eno osrednjih peres slovenske mladinske književnosti, je s svojimi literarnimi junaki in njihovimi prigodami očaral mnoge generacije bralcev in bralk. Iz njegovih zgodb vejejo humor, toplina, vedrina, a tudi blaga kritika družbe. Piše basni, povesti, pravljice, satire, romane … Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi kar dvakrat Levstikovo nagrado, pa Župančičevo, Schwentnerjevo, za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih pa so mu podelili red za zasluge.
Njegovo biografijo si lahko ogledate tudi na portalu Obrazi slovenskih pokrajin.
