Razmere, v katerih se je znašel po končani vojni, je opisal s temi besedami: »Prva svetovna vojna gre proti koncu. Iz Galicije, Romunije, balkanskih držav, iz Italije, iz ujetniških taborišč in bolnic se vračajo ranjenci ter vojaki, ki so oboleli za raznimi epidemičnimi boleznimi. Marsikateri med njimi z nezaceljenimi ranami ali z grižo, tifusom, malarijo, črnimi kozami, kolero ali s tako imenovano špansko boleznijo, ki je takrat smrtno žela. S temi smo se vračali tudi zdravniki – misleč, da si bomo doma nekoliko odpočili in pozabili na žalostne slike s fronte. Toda bilo je drugače. Zdravniki so bili takoj razmeščeni po okrajih«.9 Pisnih dokumentov o njegovi dejavnosti po demobilizaciji sicer ni, glede na zapis Avgusta Kuharja v Koroškem fužinarju iz leta 1954 naj bi prišel v Guštanj/Ravne na Koroškem iz Ljubljane in Slovenj Gradca jeseni leta 1919.10 To potrjuje tudi izjava njegovih sorodnikov, da je po vojni najprej živel v Slovenj Gradcu, kjer je delal v tamkajšnji bolnišnici.11
Na podlagi imenovanja je 1. novembra 1919 postal zdravnik v Guštanju, kar je razvidno iz dokumentov iz leta 1921, ko si je urejal državljanstvo.12 Med delom v Slovenj Gradcu je spoznal svojo bodočo ženo Cecilijo. Rojena je bila 10. septembra 1888 kot Cäcilia Leithner v župniji Altschwendt v Zgornji Avstriji.13 V Linzu je dobila farmacevtsko izobrazbo in postala magistra farmacije. Še pred prvo svetovno vojno se je zaposlila v lekarni na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu14 , ki je bila od leta 1899 v lasti lekarnarja Karla Rebula15 . Poročila sta se 14. decembra 1920 v župniji Pfarrkirchen bei Bad Hall v Zgornji Avstriji.16
Za silo se je naučila slovensko, občevalni jezik v družini pa je bila nemščina. V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Tatjana (roj. l. 1921, por. Repič), Elizabeta – Lotka (roj. 1923, por. Jug), ki je 24. septembra 2023 napolnila 100 let, in Marija (roj. 1927, por. Branković).17 Z njimi je živela še Kette Leithner, neporočena sestra gospe Erat. Imeli so gospodinjske pomočnice. V času pred drugo svetovno vojno in še nekaj let med vojno do svoje poroke je to delo opravljala Elizabeta Novak, por. Večko (1911–1993). Dr. Erat si je kot privrženec športa avgusta 1936 ogledal poletne olimpijske igre v Berlinu, od koder je pomočnici prinesel leseno skrinjico, ki se je ohranila v družini Večko.18
Živeli so v hiši v središču trga Guštanj, na današnjem Trgu svobode1, ki jo je dr. Erat odkupil leta 1928. V tej tako imenovani »Eratovi hiši« je imel svojo ordinacijo, hišno lekarno in stanovanje. Poleg tega je bila v tej stavbi dolga leta tudi pošta.19 Ves čas njunega skupnega življenja mu je žena asistirala pri delu in pripravljala nekatera zdravila. Sprva je opravljal državno službo kot edini okrajni zdravnik v občini Guštanj, kasneje pa je postal zasebni banovinski zdravnik. Obenem je bil honorarno zaposlen kot zdravnik bratovske skladnice Thurnove jeklarne na Ravnah, ki je bila ustanovljena že leta 1871. Svojim članom je redno izplačevala bolniške stroške, stroške za zdravila, zdravniška nadomestila, pokojnine in pogrebne stroške20.
Oba zakonca Erat sta se dejavno vključila v družbeno življenje v Guštanju. Na pobudo dr. Erata so se 29. junija 1924 sestali člani pripravljalnega odbora za ustanovitev lokalne organizacije Rdečega križa, ki je bila nato uradno ustanovljena 8. junija 1925. Postal je predsednik odbora in mu predsedoval do svoje smrti.21 Na njegovo pobudo so kupili prvi reševalni avtomobil, ki so ga 8. decembra 1927 slovesno pripeljali na glavni trg v Guštanju, kjer ga je pričakala večtisočglava množica. Ta dan šteje Reševalna postaja Ravne na Koroškem za svoj ustanovitveni datum.22
V okviru Rdečega križa je bil tudi pobudnik gradnje letnega kopališča v Guštanju ob potoku Suha, ki so ga odprli 13. avgusta 1933. Še dolgo po drugi svetovni vojni je bil v poletnih mesecih središče otroškega in mladostniškega življenja.
Za zasluge so dr. Erata odlikovali s križem Rdečega križa. Kot zdravnik je deloval v tedanji Prostovoljni požarni brambi Guštanj. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil nekaj časa njen načelnik in nato predsednik.23 Razen tega je sodeloval v krajevnem telovadnem društvu Sokol, ki je bilo ustanovljeno leta 1919, in pomembno prispeval h gradnji večnamenskega Sokolskega doma, ki so ga slovesno odprli 22. novembra 1931.24 Že zgodaj je tudi postal član Slovenskega planinskega društva. Za uspešno družbeno dejavnost je 18. marca 1935 prejel odlikovanje reda sv. Save V. stopnje, eno najvišjih v Kraljevini Jugoslaviji.25
_____
9 Wlodyga E, Rous Š. Reševalna postaja Ravne na Koroškem. Ustanovitev in razvoj (nadaljevanje). V: Koroški fužinar 1956, 6 (7–9), str. 15–20.
10 Kuhar A. Dve zahvali, pod kateri se podpišemo vsi / ob delovnem jubileju dr. B. Erata. V: Koroški fužinar, 1954, 54(1–3), str. 14–15.
11 Pisno sporočilo 17. 4. 2023: Aleksander Jug, Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem.
12 Errath, dr. Boštjan : državljanstvo (opcija) : spis Sreskega načelstva Dravograd 5.2.1921 – 28. 1. 1922. PAM, SI_PAM/0087, Sresko načelstvo Dravograd 1920-1941, AŠ 2.
13 Matične knjige, Altschwendt, https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/oberoesterreich/altschwendt/ (pridobljeno 12. 3. 2023).
14 Ustno sporočilo 2. 3. 2023: Engelbert Bauer, Ravne na Koroškem.
15 Predin Š. Iz zgodovine slovenjgraške lekarne. V: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina II. Slovenj Gradec: Mestna Občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja, 1999, str. 199–227.
16 Trauungen, Bad Hall, https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/oberoesterreich/pfarrkirchen-bei-bad-hall-bei-hall/207%252F1920/?pg=6 (pridobljeno 13. 3. 2023).
17 Erat, Boštjan – smrtovnica O 343/1956, Okrajno sodišče Slovenj Gradec 1956. PAM, SI_PAM/0641, Okrajno sodišče Slovenj Gradec 1790-1978, AŠ 1256.
18 Ustno sporočilo Maksimiljan Večko
19 Wlodyga E. Zgodovina pošte na Ravnah in v Kotljah. V: Koroški fužinar 1998, 48 (1), str. 38–44).
20 Oder K. Mati fabrika, mesto in dom. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2015, str. 218–219.
21 Krajevni odbor Rdečega križa Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) v Guštanju (Ravne na Koroškem): Ubožnica, hiralnica (ustanovitev, dopisi, dogovori) »1924 – 1926«. PAM, SI_PAM/1232, Krajevni odbor Rdečega križa Guštanj 1924-1947, AŠ 1.
22 60 let Reševalne postaje Ravne na Koroškem. Ravne na Koroškem: Reševalna služba, 1987, str. 9–12.
23 PGD Ravne / 140 let delovanja, Vodilni gasilci – PGD Ravne na Koroškem (pgd-ravne.si) (pridobljeno marca 2023).
24 Gačnik J. O vzgojnem delu Sokolskega društva v Ravnah na Koroškem, V: Telesna vzgoja treh dolin. Slovenj Gradec, 1958, str. 111–118.
25 Listina Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Petra II. o odlikovanju Boštjana dr. Erata s Kraljevskim ordenom sv. Save (peti red), Beograd, 18. 3. 1935, hrani KOK.
