Pinter & Lenard, trgovina z železnino, Maribor, 1920–1947

Podjetje sta ustanovila družbenika Ferdo Pinter in Rado Lenard, mariborska trgovca. Družba se je ukvarjala s trgovino z železnino na drobno in debelo.^[1]

Rado Lenard je bil rojen 24. novembra 1884 v Irči vasi. Izučil se je v trgovini Pauser v Novem mestu v letih od 1899 do 1902. Po odsluženem vojaškem roku je odšel v Ljubljano in potem v Gorico, kjer je srečal Ferda Pinterja.

Ferdo Pinter je bil rojen 21. maja 1884 v Rimskih toplicah. Izučil se je v Ljubljani v prodajalni z železnino Ernesta Hamerschmidta.

Poslovna pot obeh družbenikov se je pričela leta 1911, ko sta v Gorici s pomočjo prihrankov in posojil kupila prodajalno. Trgovina je uspešno poslovala do prve svetovne vojne, takrat sta bila oba vpoklicana v vojsko. Po vojni sta svojo dejavnost nadaljevala v Mariboru ter leta 1920 registrirala podjetje in odprla trgovino na Aleksandrovi cesti.

Trgovina je zaradi slovenskih lastnikov postala precej priljubljena, podjetnika pa sta bila svojemu delu zelo predana. Že leta 1926 sta za namen razširitve kupila veliko njivo med Mlinsko in takratno Cvetlično ulico, kjer sta dogradila skladišče in uredila puškarsko delavnico. Leta 1928 sta kupila še hišo in jo začela urejati. Trgovina na veliko je bila zelo uspešna, blago sta nabavljala tudi iz tujine, trgovska mreža pa je bila že razpredena po vsej državi. Prvi osebni avtomobil sta kupila leta 1927, sledili so še tovorni avtomobili.^[2]

“Železnina Pinter & Lenard je imela dober kader, saj sta delavce zaradi brezposelnosti lahko izbirala. Najnižja plača za nekvalificirane delavce je bila 1000 dinarjev, poslovodja trgovine pa je imel od 3500 do 4000 dinarjev. Ob koncu leta so delavci pogosto dobili še trinajsto plačo, bili so tudi socialno zavarovani.”^[3]

“Delovni čas je bil deljen, delavci pa so delali od osem do deset ur dnevno. Trgovina je bila odprta tudi ob sobotah.”^[4]

Podjetje je imelo sedež na Aleksandrovi cesti 32–34 (na današnji Partizanski cesti), v stavbi, kjer je tudi kasneje Jeklotehna obdržala prodajalno ter upravne prostore, za njo pa so bila tudi najstarejša skladišča.^[5]

V Mariboru so pred drugo svetovno vojno delovale naslednje prodajalne z železnino:

• Železnina Pinter & Lenard, ki se je ukvarjala s trgovino na debelo in drobno,
• Rakusch Celje, podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 70, ki se je ukvarjala z železnino, s smodnikom in z orožjem (leta 1945 preide v sklop državnega podjetja Železnina),
• Trgovina Lotz, Jurčičeva 5, specializirana trgovina za orodje in ostalo železnino,
• Hans Andraschitz, Maribor, Vodnikov trg, splošna železnina,
• Povh, Glavni trg, splošna železnina,
• Mevc, Aleksandrova cesta 1, splošna železnina.

Leta 1940 je imelo podjetje obeh družbenikov že 52 zaposlenih, polna skladišča in trgovine ter trgovske hiše v Zagrebu in Beogradu. Zaposlena sta bila tudi dva trgovska potnika, in sicer eden za Dalmacijo in drugi za Slovenijo, oziroma za Prekmurje in Medžimurje. Njune naloge so poleg naročil zavzemale tudi poročanje o poslovanju in o zadovoljstvu kupcev.^[6]

Družbenika sta bila zadolžena vsak za svoje področje. Rado Lenard se je ukvarjal predvsem s prodajo doma in notranjo organizacijo, Ferdo Pinter pa je sprejemal zunanje partnerje, pogosto potoval in sklepal dogovore z dobavitelji in kupci. Vodja maloprodaje je bil Viktor Lednik, njegov brat Franjo je od leta 1934 delal kot trgovski pomočnik, kasneje kot trgovski potnik, leta 1947 pa je postal prvi direktor kasnejše Jeklotehne. Umrl je leta 1982.^[7]

Leta 1940 sta družbenika podjetje preoblikovala v družbo z omejeno zavezo, nekaj popravkov pa je doživelo tudi ime podjetja. Odtlej se je imenovalo Pinter & Lenard, trgovina z železnino, d. z. o. z. v Mariboru. Svoje poslovanje je razširilo še na trgovino z železnino, s porcelanom, steklom, športnimi potrebščinami, z orožjem, s strelivom in z eksplozivnimi sredstvi ter gradbenim materialom na drobno in debelo. Oba družbenika sta k ustanovitvi družbe prispevala po 500.000 dinarjev. Ob okupaciji mesta so bila sredstva družbe zasežena, za upravnika je bil imenovan ekonomist Julius Wernig, naziv družba pa je bil ponemčen: Pinter u. Lenard, Eisenhandlung G.m.b.H. Marburg.^[8]

Ob okupaciji so Nemci zaplenili na novo urejeno hišo, v kateri so bili poslovni prostori, denar v bankah in blago v trgovinah in skladiščih. Zaplenili so tudi dva tovorna avtomobila, osebni avtomobil, dva vozova in dve kolesi, v kasnejšem bombardiranju pa je bila poškodovana tudi zgradba.^[9]

Ferdo Pinter je bil med prvimi interniranimi Slovenci, aretirali so ga v Zagrebu, vojno pa je preživel v koncentracijskih taboriščih Dachau in Mauthausen, Lenard pa se je še pravočasno preselil v Ljubljano, kjer je odprl manjšo trgovino ter preživljal svojo in Pinterjevo družino.^[10]

Po vojni sta se lotila obnovitve dejavnosti, v začetku leta 1947 pa je bilo podjetje obeh družbenikov nacionalizirano in priključeno državnemu trgovskemu podjetju Železnina v Mariboru. Vse obrtne pravice, ki sta jih družbenika Pinter in Lenard pred tem pridobila, so prenehale veljati. Oba očeta podjetja sta bila v podjetju še naprej zaposlena in sta tam dočakala tudi upokojitev. Ferdo Pinter je umrl leta 1969, Rado Lenard pa 1972.^[11]

• ^{[1]     Pokrajinski arhiv Maribor, fond Okrožno sodišče Maribor 1898–1941, SI_PAM/0645, (dalje: PAM, fond Okrožno sodišče Maribor), AŠ 1060, Pinter & Lenard, Maribor : spis trgovskega registra pri Okrožnem sodišču Maribor, A I 248.}
• ^{[2]     Pokrajinski arhiv Maribor, fond Jeklotehna Maribor 1948-2004, SI_PAM/1018, (dalje: PAM, fond Jeklotehna Maribor), AŠ 68, Glasilo Jeklotehna, Leto X, oktober-november 1982, številka 9-10, priloga, str. 2.}
• ^{[3]     Prav tam.}
• ^{[4]     PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 68, Glasilo Jeklotehna, Leto X, oktober-november 1982, številka 9-10, priloga, str. 2.}
• ^{[5]     Prav tam.}
  
• ^{[6]     Prav tam.}
  
• ^{[7]     Prav tam.}
• ^{[8]     PAM, fond Okrožno sodišče Maribor, AŠ 1015, Pinter & Lenard, trgovina z železnino, d. z o. z. v Mariboru, Maribor : spis trgovskega registra pri Okrožnem sodišču Maribor, C III 28.}
• ^{[9]     Pokrajinski arhiv Maribor, fond Okrajna komisija za vojno škodo Maribor 1945–1946, SI_PAM/0446, AŠ 23, Železnina Pinter & Lenard, Aleksandrova 34, Maribor : prijava vojne škode pri Okrajni komisiji za vojno škodo Maribor.}
• ^{[10]   PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 68, Glasilo Jeklotehna, Leto X, oktober-november 1982, številka 9-10, priloga, str. 2.}
• ^{[11]   Prav tam, AŠ 146, Glasilo Jeklotehna, Leto XV, november-december 1987, številka 11-12, str. 2.}