skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Zemljevid  
Rada bi osvetlila manj znani podatek, in sicer, da se je v Šmartnem o povezovanju v čitalnico pričelo razmišljati že v letu 1864 (v letu 1861 pa so bile ustanovljene prve slovenske čitalnice v Trstu, Mariboru in Ljubljani). Preberi več
Na to me je v letošnjem jubilejnem letu opozorila kolegica Erna Jurič, bibliotekarska specialistka, v litijski knjižnici, sicer pa diplomirana zgodovinarka, ki je ob raziskovanju po arhivih in člankih takratnih publikacij prestregla zapis v Slovenskem narodu iz leta 1870: »in ker ni imel kdo reči v roke vzeti, je spet vse potihnilo«. 
Želje po povezovanju in delovanju v čitalnicah so torej bile, ni pa bilo prave osebnosti, ki bi zmogla in znala držati vzvode za ustanovitev takšne družbe. Vse dokler ni v Šmartno prišel mladi Fran Serafin Adamič.  
Iz sekundarnih virov namreč lahko sklepamo, da so bile v Šmartnem ustvarjene takšne razmere, ki so spodbujale k bogatemu kulturnemu delovanju – tako posameznikov kot skupin. Še danes smo ponosni na dosežke Davorina Hostnika, prevajalca, ki je skrbel, da so se svetovna dramska dela brala (in izvajala) tudi v slovenskem jeziku. Ne gre pozabiti na Franja Marna, ki je prevajal iz češčine. Seveda pa lahko govorimo tudi o izvirni ustvarjalnosti: tako literarni kot glasbeni naših rojakov.
Društva, institucije in posamezniki, ki danes ustvarjamo kulturo, smo seveda pred novimi izzivi časa, v katerem živimo. Vendar pa je naša inovativnost tesno vpeta v dragoceno zapuščino naših prednikov, ki so orali ledino in ustvarjali tako, da še danes izpostavljamo njihove dosežke. Šmartno slovi po imenitnih pevcih in glasbenikih, ljubiteljstvo v društvih namreč prerašča amaterstvo na področju kvalitete. Kraj (občina) je pred petimi leti dobil tudi lepo preurejeno splošno knjižnico, ki nadaljuje z združevanjem ustvarjalnosti in skrbi za širjenje bralne kulture. Tudi sodelovanje z drugimi kulturnimi institucijami prinaša imenitne dogodke, ki plemenitijo življenje občanov: likovne in kiparske razstave, koncerte, knjižne izdaje in predstavitve literatov …
Srečevanja v sodobni čitalnici morda niso tako poudarjena, kot je bilo to značilno za čas izvornega čitalniškega gibanja. Vendar so postali nepogrešljivi del vsakdana, vpeti na številna področja našega življenja: učenja, informiranja, kulturnega oz. duševnega zorenja, druženja. Živimo v času in na način, da sodobnega čitalništva ne moremo več pogrešati, saj osmišlja naše življenje.  

Andreja Štuhec, direktorica Knjižnice Litija

Fotogalerija

Lokacija

Prikaži lokacijo

Informacije

Kontaktne osebe

Andreja Štuhec

Ključne besede

Narodna čitalnica, Šmartno pri Litiji

Datum objave

07.01.2013 17:39

Zadnja sprememba

15.01.2013 08:29

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam