skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Zemljevid  

Po poteh spominskih plošč Temeniške in Mirnske doline: dr. Alojzij Šuštar

Od petka, 5. septembra 2008, rojstno hišo nekdanjega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja na Grmadi nad Trebnjem označuje spominska plošča. Na njej je zapisano, da se je tu rodil prvi nadškof in metropolit v samostojni Sloveniji, velik ljubitelj slovenske knjige in slovenstva, simbol odličnosti in plemenitosti. »Z gotovostjo lahko zatrdimo, da gre za človeka, ki ga je oblikovala globoka vera, pristna človečnost in občutek za sočloveka. V duhu teh vrednot je deloval tudi v družbenem življenju.Bil je svetovljan in trden Slovenec, ki si je nenehno prizadeval za spoštovanje človekovih pravic, nepogrešljiv pa je tudi njegov prispevek pri razvoju Slovenije v samostojno in demokratično državo,« je odkritje spomenika pospremila direktorica Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje Patricija Pavlič. Postavitev spominske plošče je razširitev projekta Rastoče knjige, to je predstavljanja pomembnih ljudi, ki so se rodili ali živeli na tem območju in so s svojimi dejanji prispevali k razvoju Slovenije. Poleg številnih svojcev, med njimi še treh živečih sester pokojnega nadškofa, so bili priča dogodku nadškofova sošolka, sopranistka Vilma Bukovec – z akademikom in pesnikom Cirilom Zlobcem je odkrila spominsko ploščo, dolgoletna sodelavka s. Mira Rožanc, direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar in ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja dr. Marina Rugelj. Od vidnih osebnosti iz družbenega in političnega življenja so se ga udeležili tudi predsednik SAZU dr. Jože Trontelj, pesnik Tone Pavček, državnozborska poslanka Marjetka Uhan in evropski poslanec Lojze Peterle. 

Prvega julija 2012 so Trebanjci svojemu rojaku odkrili še spomenik kiparja Mirsada Begića. Kip je narejen v bronu, postavili pa so ga v parku na južni strani župnijske cerkve v Trebnjem. Odkritje Šuštarjevega spomenika je potekalo v okviru praznovanja Baragovega dneva, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Trebnje.

Preberi več

Življenjepis Alojzija Šuštarja 

Rojen 14. novembra 1920 v Grmadi nad Trebnjem, umrl 29. junija 2007 v Ljubljanai. 

Ljudsko šolo je obiskoval v Trebnjem, po končanem petem razredu, pa so ga starši zaradi izredne nadarjenosti poslali v današnjo škofijsko gimnazijo v Šentvidu, kjer je leta 1940 maturiral z odliko.

Po maturi je na Teološki fakulteti končal prvi letnik filozofskega študija. Jeseni leta 1941 ga je ljubljanski škof Gregorij Rožman poslal v Rim, kjer je na papeški univerzi Gregoriani pridobil licenciat iz filozofije in doktorat iz teologije. 27. oktobra 1946 so ga v Rimu posvetili v duhovnika.

Zaradi tuberkuloze je odšel na zdravljenje v Švico. Churski škof ga je nastavil za kaplana v kraju St. Moritz (1949–1951), nato pa je postal profesor filozofije in verouka na liceju Maria Hilf v Schwyzu (1951–1963). Nastopil je še v več služb in predaval na različnih tečajih po Švici, Nemčiji, Avstriji, Italiji in Franciji. Od 1971 do 1976 je bil stalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) s sedežem v St. Gallnu.

Leta 1977 se je vrnil domov. Dne 23. februarja 1980 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Škofovsko posvečenje je prejel 13. aprila 1980 v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Šuštar se je aktivno udeležil prizadevanju za osamosvojitev Slovenije; tako je preko znancev in škofov v tujini pozval k priznanju Slovenije kot tudi preko Slovenske škofovske konference 25. junija 1991 poslal posebno pismo.

Ob 10. obletnici osamosvojitve je Šuštar prejel najvišje državno odlikovanje za pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije. V utemeljitvi podelitve Zlatega častnega znaka svobode RS je zapisano, da je kot ljubljanski nadškof in slovenski metropolit s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno držo in jasnim predstavljanjem resnice o slovenski stvari v svetu nenadomestljivo prispeval k uresničitvi plebiscitne odločitve in k mednarodnemu priznanju naše države. Leta 1998 je postal tudi častni meščan mesta Ljubljana.

Leta 1997 je nadškofa Šuštarja nasledil Franc Rode. Umrl je 29. junija 2007 v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu, kjer je živel in deloval od upokojitve dalje.

 Literatura:

  • Žnidaršič, M. (2008). Nova imena Rastoče knjige. V: Dolenjski list, leto 59, št. 37 (11. sep. 2008), str. 18.
  • Spominska plošča nadškofu šuštarju (objavljeno 14. 9. 2008). Dostopno na spletni strani:

https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/57-37-Aktualno-4

  • Šuštar se je vrnil v rodno Trebnje (objavljeno 1. 7. 2012).

https://www.dolenjskilist.si/2012/07/01/81992/novice/dolenjska/FOTO_Sustar_se_je_vrnil_v_rodno_Trebnje/

Fotogalerija

Lokacija

Prikaži lokacijo

Informacije

Kategorije

kultura

Avtor besedila

Patricija Tratar

Kontaktne osebe

Patricija Tratar

Datum objave

12.11.2020 14:38

Zadnja sprememba

12.11.2020 14:38

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam