Zemljevid  

Okus svobode v družbi ljubljanskih boemov ter potovanje v Paris

Ob prihodu v Ljubljano si je Levstik hitro in brez težav našel primerno družbo.

Preberi več
Hinko Smrekar, Franc Tratnik, Ciril Golar, Maksim Gaspari, Ivan Cankar ...

Na stalni razstavi v spominski sobi je predstavljena fotografija, ki jo je Levstikov prijatelj Stane Vrhovec naslovil BRUMNA BRATOVŠČINA "LAVRETANSKIH LITANIJ". Na njej je ovekovečena družba prijateljev okrog leta 1910. Poleg te dragocene fotografije, ki je ohranjena v zapuščini, je mnogo pričevanj o Levstikovem življenju v Ljubljani po letu 1904. Največ je o tem obdobju dosedaj pisal dr. I. Grdina

V BABILONU SVOBODE


Leta 1906 je z izkupičkom od prevoda Ponižanih in razžaljenih F. M. Dostojevskega odpotoval v Pariz, da bi si od blizu ogledal in občutil "Babilon svobode", kakor ga je imenoval v svojem eseju (Ljubljanski zvon, 1907). V omenjenem eseju je iz neposredne izkušnje seznanjal Slovence z aktualnimi dogajanji v pariških  kulturnih hramih.

Med bivanjem v Parizu je na pobudo O. Župančiča (Levstik ga je srečal na Dunaju, ko se je odpravljal v Francijo) od 3. januarja do 10. maja 1907 pisal dnevnik. (Ohranjen je v zapuščini, ki jo hrani domoznanski oddelek.)

Dve leti pozneje pa je izšel naslednji pomemben esej Poskus o lepem slovstvu pri Slovencih (Ljubljanski zvon, 1909), v katerem kaže vsaj nekoliko ambicije, formulirati tudi programske osnove za nadaljnji razvoj, ki ga je videl v sintezi vrednot moderne in realizma.

"Pesniki, umetniki, literatje in podobni idealneži navadno hrepene po solnčnem jugu, po sinjem morju, zlatih citronah, temnem lovor­ju in laških signorinah, bogme, potemtakem moja malenkost na­posled še ni popolnoma izgubljena za vso nepopisno prelest in za vse vrline filistejskega življenja, kajti že izza prazgodovinske dobe moje pameti me domovina Rafaela, Michelangela, Macchiavela in Eretinca nikdar ni mikala tako, kakor sem hrepenel od nekdaj, da bi zagledal nekoč ponosno stolico vsega prosvetljenega sveta na bregovih Seine, tisti Pariz, o katerem je dejal že kralj Fran I.: 'Paris, ce n'est pas une ville, c'est un munde!' - Pariz ni mesto, temveč svet."

Odlomek eseja "V Babilonu svobode" (Ljubljanski zvon, 1907)

Fotogalerija

Lokacija

Informacije

Kategorije

literatura

Avtor besedila

Srečko Maček

Kontaktne osebe

Srečko Maček

Ključne besede

SLOVENSKI PESNIKI, SLOVENSKI PISATELJI, SLOVENSKI PREVAJALCI

Datum objave

12.11.2013 13:49

Zadnja sprememba

23.12.2017 21:19

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam