Zemljevid  

Nastanek razglednic

Do nastanka razglednic je prišlo postopoma. Najprej je nastala dopisnica. Prvo idejo zanjo je dal pruski poštni svetnik Ernst Heinrich Wilhelm Stephan (1831- 1897) leta 1865, vendar predlog v Prusiji ni bil sprejet. Štiri leta kasneje, 1. oktobra 1869, je dunajska poštna uprava na predlog dr. Emanuela Hermanna, profesorja nacionalne ekonomije na vojaški akademiji v Wiener Neustadtu, izdala prvo uradno dopisnico na svetu - »Korespondenz – Carte«, slovensko najprej poimenovano kot »listnica«, po letu 1873 pa se je zanjo uveljavilo poimenovanje »dopisnica«, ki ga uporabljamo še dandanes. Na sprednji strani je imela prostor za naslov ter znamko, ki je bila sprva kar natisnjena, na zadnji strani pa je bil prostor za sporočila (ustni vir: Karlin, 2016).

Preberi več

Da bi nekoliko popestrili monotonost dopisnic, so tiskarji začeli dodajati sprva po en motiv v vogal dopisnice, kasneje po več. Slike so začeli povečevati.  Ko je slikovni del nazadnje zasedel celotno sporočilno stran dopisnice, je tako postala sprednja stran razglednice. S tem se je spremenila tudi naslovna stran. Na naslovni strani so pogosto natisnjene opombe »Nur für die Adresse« ali »Samo za naslov« (ustni vir: Karlin, 2016).

Najstarejše razglednice naj bi nastale že v 80-ih letih 19. stoletja. O njihovi zgodovini in razvoju so pisali že mnogi, med drugimi dr. Walter Lukan in Primož Premzl. Slednji šteje za prvo slovensko razglednico upodobitev Rogaške Slatine, poslano leta 1889, vendar zaradi sličice na naslovni strani ni čisto prava razglednica. 

Fotogalerija

Lokacija

Informacije

Kategorije

zgodovina

Avtor besedila

Maja Mohorič

Ključne besede

ZBIRATELJSTVO, stare razglednice

Datum objave

21.11.2017 12:38

Zadnja sprememba

23.10.2017 10:30

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam