Mlini na reki Branici
Reka Branica je imela enakomeren in večinoma stalen dotok vode, zato je ob njej in njenih manjših pritokih nekoč obratovalo veliko število mlinov.
Preberi večMlini so bili večinoma manjši, z enim mlinskim kolesom. Med večje mline spada Marijin mlin v Spodnji Branici, ki je dobil ime po freski Matere Božje, naslikani v notranjosti mlina. Imel je pet mlinskih koles, ki so večinoma mlela koruzo in je deloval do leta 1965. Za Rihemberškim gradom, ob cesti ki iz Branika vodi v Sežano, je mlel Zagradnikov mlin, ki je imel prav tako pet mlinskih koles. Boris Možina v prispevku Vipavski mlini (Jadranski koledar, 1996) zapiše, da je bil mlin do leta 1919 v lasti družine Furlan, kasneje pa ga je odkupil Milan Terpin. V mlinu so mleli le, ko so imeli vodo. Poleti je namreč Branica, ki je hudourniška, presahnila. Večji mlin s štirimi mlinskimi kolesi je mlel tudi v samem kraju, v zaselku pod Čukom. Mlin Podčuk ali Furlanov mlin je imel štiri mlinska kolesa, ki so mlela pšenico, koruzo in ječmen. Skupaj z vasjo je bil požgan leta 1944, danes pa se v njem nahaja kmečki turizem.
MOŽINA, B. 1996. Vipavski mlini : od Branika do Lozic na Vipavskem. V: Jadranski koledar, str. 158-167
Fotogalerija
