Ledinska imena v občini Celje

Ledinska imena, torej imena njiv, travnikov, gozdov, pašnikov, sadovnjakov … so večinoma tradicionalna; prehajajo iz generacije v generacijo in se praviloma ne spreminjajo. Ker so jih v obrazce vpisovali kmetje sami, so njihovi zapisi zelo raznoliki, od povsem knjižnih do popolnoma narečnih. Narečnost se najpogosteje kaže na glasoslovni in oblikoslovni ravnini.*

Celotno nalogo si lahko ogledate tukaj. V fotogaleriji si lahko ogledate vsa imena s skrajšano razlago.

Preberi več

Namesto izraza ledinska imena uporabljajo nekateri (starejši) raziskovalci tudi izraz krčevine (Bezlaj), terenska imena (Tuma) ali mikrotoponimija (Šivic Dular).

Ravno zaradi močne povezanosti preprostih slovenskih prebivalcev z zemljo je v ledinskih imenih najti največ besednega in oblikovnega bogastva, ki (večinoma) ni bilo podvrženo germanizaciji in/ali prevajanju.

Ledinska imena so večinoma domačega izvora in enobesedna, zelo pogosto tudi predložna. Če so dvobesedna, prvi del sestavljenega imena izraža razliko v prostoru ali velikosti ('Gọ:rnja za'lọ:ka) ali pripadnost nekemu kraju ('Lọ:kou»ška 'xọ:sta). Ledine so poimenovane:

-          po lastniku (Bošt'ja:nova 'họ:sta),

-          po živalih ('Ti:čnica),

-          po različnih rastlinah ('Ga:bar),

-          glede na posebnosti kraja ('Xu:di 'brẹ:gi),

-          glede na lastnosti tal (B'la:tnik),

-          glede na položaj; neinovativno (Za po'tọ:kom). 

*Vir: Viktor Majdič, Ledinska imena zahodnega dela občine Šentjur pri Celju, str. 170 in 172.

Lokacija

Informacije

Kategorije

jezikoslovje

Avtor besedila

mag. Andreja Tkalec

Kontaktne osebe

Robert Ožura

Ključne besede

ETIMOLOGIJA

Datum objave

05.09.2017 11:34

Zadnja sprememba

04.10.2017 14:35
Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam