Ledinska imena v občini Celje

Ledinska imena, torej imena njiv, travnikov, gozdov, pašnikov, sadovnjakov … so večinoma tradicionalna; prehajajo iz generacije v generacijo in se praviloma ne spreminjajo. Ker so jih v obrazce vpisovali kmetje sami, so njihovi zapisi zelo raznoliki, od povsem knjižnih do popolnoma narečnih. Narečnost se najpogosteje kaže na glasoslovni in oblikoslovni ravnini.*

Celotno nalogo si lahko ogledate tukaj. V fotogaleriji si lahko ogledate vsa imena s skrajšano razlago.

Preberi več

Namesto izraza ledinska imena uporabljajo nekateri (starejši) raziskovalci tudi izraz krčevine (Bezlaj), terenska imena (Tuma) ali mikrotoponimija (Šivic Dular).

Ravno zaradi močne povezanosti preprostih slovenskih prebivalcev z zemljo je v ledinskih imenih najti največ besednega in oblikovnega bogastva, ki (večinoma) ni bilo podvrženo germanizaciji in/ali prevajanju.

Ledinska imena so večinoma domačega izvora in enobesedna, zelo pogosto tudi predložna. Če so dvobesedna, prvi del sestavljenega imena izraža razliko v prostoru ali velikosti ('Gọ:rnja za'lọ:ka) ali pripadnost nekemu kraju ('Lọ:kou»ška 'xọ:sta). Ledine so poimenovane:

-          po lastniku (Bošt'ja:nova 'họ:sta),

-          po živalih ('Ti:čnica),

-          po različnih rastlinah ('Ga:bar),

-          glede na posebnosti kraja ('Xu:di 'brẹ:gi),

-          glede na lastnosti tal (B'la:tnik),

-          glede na položaj; neinovativno (Za po'tọ:kom). 

*Vir: Viktor Majdič, Ledinska imena zahodnega dela občine Šentjur pri Celju, str. 170 in 172.

Dokumenti

NazivPrenesi
Ledinska imena v občini Celje

Lokacija

Informacije

Kategorije

jezikoslovje

Avtor besedila

mag. Andreja Tkalec

Kontaktne osebe

Robert Ožura

Ključne besede

ETIMOLOGIJA

Datum objave

05.09.2017 11:34

Zadnja sprememba

05.09.2017 11:34
Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam