Zemljevid  

Trdinov Zakleti oreh in nesrečna ljubezen

Pisatelj Janez Trdina v svoji povesti Zakleti oreh govori o košatem drevesu, ki še danes životari nad vasjo Križe pod Gorjanci. Nekdaj je pod mogočni oreh vodila uročena senca: zloglasni kvartopirec in razvratnež Kotlin se je bogatemu in vplivnemu Podobniku pod njim zaklel in pokazal na vejo oreha, da bo, ko zaradi dolgov in obrekovanj do konca zapravi zaupanje ljudi in ostane brez vsega, ženo in svoje otroke pokončal, potem pa sodil še sebi. Ko je drevo to slišalo, je vztrepetalo, veje so zavihrale, porumeneli so v hipu vsi listi. Ptice niso nikoli več gnezdile v njem. V krču je drevo živelo naprej, dajalo je vabljivo, a uročeno senco, nikoli več ni rodilo zdravih plodov.

Preberi več

Orehovo senco so po pripovedi nesrečno okusili mnogi. Janezu Trdini je na uho prišla tudi nesrečna ljubezenska zgodba o Wilhelmini, najmlajši sestri Ernsta Macha. Njeno žalostno zgodbo je pisatelj malo potvoril in dekle v Zakletem orehu  opisal kot lepo Beti, lahkoživo in pohujšljivo za ljudi v Podgorju. Dekle se je na mah zaljubilo v domačega oskrbnika, poročenega kmeta Rikca, in mu zavrtelo glavo … Po ljudskem izročilu se je nekoč zadržala v senci zakletega drevesa. Očarana se je izpod oreha s kočijo pripeljala v vas, kjer je spoznala čednega mladega oskrbnika ter vzkliknila, kako je lep podgorski kraj ali še lepši so podgorski junaki. Rikec naj bi jo po njenem naučil slovenskega jezika, ona pa njega vseh lepih veščin. Nato se mladi kmet več kot štirinajst dni ni vrnil k družini … Grozno pohujšanje sta sejala po nedolžnem Podgorju. Lepa Beti, še pravi Trdina, je kmeta tako močno ujela v svoje mreže, da se ni mogel upreti. Kmetova žena pa ni bila kaka mila jera, svojega dedca je večkrat grdo »opurflala«, a ker ni nič zaleglo, je stvar prijavila cerkvenim oblastem. Te so ukrepale. Betin sorodnik (v resnici Wilhelminin brat Ernst, ki je namesto očetove premehke duše kot avtoriteta družine stvari postavil na pravo mesto), vpliven češki mož, je iz tujine prišel na Slatnik, dekle razdedinil in jo poslal v samostan na Dunaj. To je bila uničujoča kazen za mlado dekle, ki je hrepenelo samo po ljubezni.

Fotogalerija

Lokacija

Prikaži lokacijo

Informacije

Avtor besedila

Marjan Hren, Darja Peperko Golob

Ključne besede

KULTURNA DEDIŠČINA, UČNE POTI

Datum objave

06.04.2018 12:13

Zadnja sprememba

09.04.2018 08:01

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam