Ivan Rijavec (1887-1956), posestnik, sodni oficial, narodni delavec, štandreški župan ...

Ivana Rijavca poznamo predvsem kot župana v Štandrežu in kot dolgoletnega ravnatelja Kmečke banke v Gorici. Po opravljenih študijih, o katerih ne vemo veliko, se je zaposlil kot 'sodni oficial' na goriškem sodišču. Cesarsko-kraljevo vojsko je služil s činom narednika (nem. Feldwebel). Njegov brat Anton je bil zidarski mojster, v prvi svetovni vojni desetnik železničarskega polka, po vojni pa eden od glavnih izdelovalcev načrtov za obnovo vasi po navodilih znanega arhitekta Maksa Fabianija. Sestra Marija Angela je bila žena cesarsko-kraljevega orožnika in občinskega sela v Štandrežu Blaža Tabaja, brata duhovnikov in gimnazijskih profesorjev Andreja in Ivana, sodniškega pisarja Antona in trgovca Alojzija. 

Preberi več

Rodil se je v Štandrežu 21. januarja 1887; dne 30. januarja ga je krstil bodoči goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej, ki je takrat predaval biblične vede Stare zaveze in semitske jezike v goriškem semenišču. Oče je bil Jožef Rijavec, letnik 1857, mati pa Terezija Nanut, oba iz Štandreža, toda rod Rijavcev je izhajal z Ravnice pri Trnovem, saj tam se je leta 1825 Matiji Rijavcu in Uršuli Karlin rodil Ivanov ded Matija mlajši. Iz poročne knjige izvemo, da 32 letni novoporočenec Matija mlajši je bil kmet in "miles dismissus" - tj. upokojeni vojak - iz česar s precejšnjo verjetnostjo lahko sklepamo, da je bil vojak generala grofa Jožefa Radetzkyja v vojnah v severni Italiji leta 1848. Kot alternativa lahko upoštevamo tudi možnost, da je bil udeležen v spopadih na Madžarskem ali na Dunaju pod poveljstvom bana in generala Josipa Jelačića, generala Juliusa Jakoba von Haynau-a ali generala Alfreda I. zu Windisch-Graetz. Matiji Rijavcu mlajšemu in Tereziji Tabaj - hčeri Štefana Tabaja in Katerine Pavletič iz Štandreža - se je leta 1857 v Štandrežu rodil sin Jožef. Kot zapisano, se je Jožefu Rijavcu in Tereziji Nanut - hčeri Andreja Nanuta in Katerine Vecchiet - leta 1887 rodil v Štandrežu Ivan Rijavec.

 

Ivan Rijavec je bil ravnatelj Kmečke banke do leta 1955, ko je odstopil zaradi bolezni, v času, ko se je banka preselila v Ulico Morelli. Bil je tudi vice-blagajnik tržaške Zadruge za vojne oškodovance po drugi svetovni vojni. Nekaj let kasneje njegova hči prof. Vida Rijavec por. Čuk - profesorica na nižji gimnaziji v Gorici - je postala prva ženska v odboru Kmečke banke in vseh slovenskih bank v Gorici v tistem času nasploh. 

Ivan Rijavec je umrl v ponedeljek 9. aprila 1956 po kratki, a mučni bolezni. Tržaški Novi list je med drugim pisal:

" Pokojnik je bil vse življenje vzoren Slovenec, dober gospodar in skrben oče. Vestno se je udejstvoval tudi v kulturnem in političnem življenju našega naroda, posebno pa v zadružništvu. Naj mirno počiva v štandreški grudi, ki ji je ostal zvest do smrti, ki ga je iztrgala iz vrst živih v 69. letu starosti. Pokopali so ga v sredo popoldne. Pogreba so se udeležili mnogi dijaki in profesorji slovenske nižje gimnazije". 

Tako se ga je spomnil goriški Katoliški glas: 

"Minuli ponedeljek 9. aprila je umrl na domu v Štandrežu g. Ivan Rijavec, ravnatelj Kmečke banke v Gorici in bivši sodnijški uradnik ter posestnik. Bil je ugledna oseba, saj je veljal za narodnozavednega moža, ki je pod fašizmom izgubil službo na sodniji zaradi svojega narodnega prepričanja in antifašističnega mišljenja. Kot družinskih oče je vzgojil tri otroke, od katerih je gospa Vida profesorica na slovenski nižji šoli v Gorici. Smrt je prišla precej nepričakovano, vendar ko se je čutil slabega, je želel duhovnika, ki je res prišel in mu podelil zakrament umirajočih. Naj počiva v Gospodu, preostalim pa naše sožalje".

VIRI

- časopis Goriška straža (20.05.1921)

- časopis Slovenec (22.05.1921)

- časopis Slovenec (25.05.1921)

- časopis Edinost (05.06.1921)

- časopis Novi list (26.11.1992)

- časopis Novi list (03.12.1992)

- časopis Katoliški glas (12.04.1956)

- časopis Novi list (12.04.1956)

- Damjan Paulin (1997) - Štandrež samostojna občina 1866- 1927 - Prosvetno društvo Štandrež

- Andrej Rahten (2014) - Prestolonasledikova smrt. Cankarjeva založba

- Milica Kacin Wohinz, Jože Pirjevec - Zgodovina Slovencev v Italiji 1866- 2000 - Ljubljana: Nova revija, 2000 (Zbirka Korenine / Nova revija)

- Marko Waltritsch (1982) - Slovensko bančništvo in posojilništvo na Goriškem - Kmečka banka v Gorici 

- István Deák (1900) - Beyond Nationalism - A Social and Political History of the Habsburg Officer Corps, 1848- 1918 - Oxford University Press, Inc. - New York, Oxford

- Governo militare alleato - 13 corpo Venezia Giulia - La gazzetta del governo militare alleato - N. 24 bis - 21.08.1946

- Governo militare alleato - 13 corpo Venezia Giulia - La gazzetta del governo militare alleato - N. 25 bis - 05.09.1946

Lokacija

Informacije

Avtor besedila

Dimitri Tabaj

Kontaktne osebe

Dimitri Tabaj

Ključne besede

ŽUPANI, GOSPODARSTVENIKI, BANKE, POSEST, ZAMEJSKI SLOVENCI, FAŠIZEM

Datum objave

26.07.2017 06:09

Zadnja sprememba

02.08.2017 17:42
Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam