Zemljevid  

Ivan Merljak: moji spomini

Tudi Mestna knjižnica Piran se pridružuje projektu evropske digitalne knjižnice Europeane ob stoletnici prve svetovne vojne »Europeana 1914-1918«, čigar namen je na podlagi predmetov, fotografij, razglednic idr. zbrati in ovekovečiti življenjske zgodbe in spomine ljudi iz prve svetovne vojne. Le-te predstavljajo pomemben kamenček v mozaiku spomina na enega temeljnih obdobij 20. stoletja.Eden izmed teh, ki ga je to obdobje pomembno zaznamovalo, je bil tudi Ivan Merljak. Ivan je na jesen življenja pričel s pisanjem svoje življenjske zgodbe. Pisanje spominov je potekalo v letih 1967-68 v Portorožu, ko sta z ženo Olgo živela pri hčerki Marici v Portorožu. Prav hčerka nam je ob tej priložnosti odstopila dragocen dnevnik spominov svojega očeta.

Preberi več
Avtorica spodnjega teksta ter tipkopisa spominov iz dnevnika Ivana Merljaka je ga. Ivanka Uršič, arhivska svetovalka  v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Prispevek (ni lektoriran) je sestavni del bodočega zbornika vasi Bukovica in Volčja Draga. 
 
Ivan, po domače Netko, je na jesen življenja opisal svojo življenjsko zgodbo. Njegove zapise  je vsa leta z veliko ljubeznijo hranila hčerka Marica Merljak. Spomine je pisal v letih 1967 in 1968, ko sta z ženo Olgo živela pri hčerki Marici v Portorožu. V njih spoznamo Ivanovo življenjsko zgodbo, z vsemi izkušnjami, ki so ga spremljale od otroštva: izguba očeta, izkušnja prve svetovne vojne, begunstvo, obdobje fašizma in odhod v tujino. Podobno usodo je v tistih letih izkusilo še mnogo primorskih ljudi.
 
Po prvi svetovni vojni so se naši ljudje znašli v zelo težkem ekonomskem  položaju, ki se mu je pridružila še italijanska fašistična raznarodovalna politika, zato so mnogi odšli v tujino. Ivanova žena Olga (takrat še njegovo dekle), je odšla leta 1923 v Egipt. Pri tem ji je pomagala sorodnica Franka Martelanc, ki je že pred prvo svetovno vojno služila v Egiptu in je potem postala redovnica. Olga se je zaposlila kot varuška. Ko je Ivan izgubil službo  pri italijanski železnici, se je tudi on odločil, da pojde v tujino. Najprej je načrtoval odhod v Argentino. S posredovanjem gospe, pri kateri je delala Olga, pa je tudi on  prišel v Egipt. Ivan in Olga sta se poročila v Egiptu 21. novembra leta 1926.  Najprej se jima je rodila Marica (1927), šest let kasneje Ivo. Ivan je bil 22 let zaposlen kot šofer in mehanik v šolskem zavodu College St. Jean Baptiste de La Salle v Bab-el-louku, ki ga je obiskoval tudi sin Ivo. Delo je bilo redno, vendar zelo odgovorno. V poletnem času, ko ni bilo pouka, je v šoli opravljal razna hišniška opravila. Olga je po poroki ostala doma.
 
Ivan je bil velik narodnjak. Že v mladih letih  je bil dejaven v društvenem življenju domačega kraja, potem pa v Kairu, kjer so ga 9. februarja 1930 na občnem zboru Društva sv. Cirila in Metoda izvolili za predsednika društva. Družina Merljakovih je bila pri kairskih Slovencih poznana zaradi gostoljubnosti in prijaznosti, ki je niso nikomur odrekli.  Pri njih so se zbirali za praznike. V Egiptu so bile tudi Olgini sestra in svakinja, Ivanova sestrična Albina Arčon in druge ženske iz Volčje Drage. V spominih Franca Vidriha iz Podrage lahko preberemo, da je Ivan opravljal tudi ekonomske posle v hiši, kjer so bili nastanjeni slovenski fantje, ki so kot vojni ujetniki prišli po porazu sil osi v angleško ujetništvo in so v Kairu opravili padalski in radiotelegrafski tečaj v času od 19. januarja do konca maja leta  1943. Olga pa je bila tu kuharica in gospodinja. 
 
Po pripovedovanju hčerke Marice je oče Ivan težko prenašal tamkajšnjo vročino. Bil je bolehen in potreboval je vse več zdravstvene nege. Po končani drugi svetovni vojni se je takoj, ko je bilo mogoče vrnil v domovino. S seboj je vzel sina Iva , ker je želel, da bi obiskoval slovenske šole. Sorodniki so jima ob vrnitvi pomagali, vseeno je bilo težko. Marica  je pripovedovala, da so bili od malega vzgojeni, da Egipt ni njihova dežela, da tam živijo, a ne spadajo tja in da je njihova domovina Slovenija: »Ko smo se vrnili, je bilo zelo hudo. Soočati smo se morali s povojno Jugoslavijo-Slovenijo in povojno Vipavsko dolino. Večkrat smo se vprašali, zakaj smo se sploh vrnili. Ko si pristal na realnih tleh, pa si ugotovil, da Egipt ni bil tvoja domovina in da si šele sedaj res doma. In srečna sem bila, da smo prišli domov.« 
 
Spomini Ivana Merljaka so po dogovoru z gospo Marico objavljeni z manjšimi pravopisnimi in uredniškimi posegi. Rojstne in druge podatke o družini Ivana Merljaka  je posredovala gospa Vanda Masten, poročena Ožbot,  iz rodovnika, ki ga je napisala leta 2000. 
 
 
 
 

Fotogalerija

Informacije

Avtor besedila

Oriana Košuta Krmac, Ivanka Uršič

Ključne besede

DNEVNIKI, prva svetovna vojna, SPOMINI

Datum objave

06.10.2014 00:00

Zadnja sprememba

16.01.2019 09:56

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam