Ime, zapisano v podobo kraja
Bila je "aurea prima..." navdušenja in poleta - skeptični meščanski intelektualec se je posmihal: Kaj bo v tem Guštanju gimnazija in študijska knjižnica?! Toda mladina in delavci so verovali, da bo gimnazija in da bo tudi nje neobhodna družica: študijska knjižnica.(dr. Franc Sušnik)
Preberi večFebruarja 1949 je okrajni ljudski odbor potrdil odlok o ustanovitvi študijske knjižnice. Njen začetni fond je bilo 700 knjig gimnazijske profesorske knjižnice, množila se je z obveznimi primerki, z darovi, z nakupi v antikvariatih. Dokler je bila gimnazija še v gradu, so bile knjige na odprtih policah v učilnicah. In bolj skrbnih varuhov knjigam ni bilo, kakor so bili ti dijaki.
Knjižnica je že od vsega začetka, poleg splošnih nalog, posebno pozornost posvečala kulturni dediščini slovenske Koroške, zbirala koroške tiske in slovstvo o Koroški. V ustanovitvenem aktu je bilo zapisano njeno temeljno poslanstvo: zbiranje, hranjenje in strokovna obdelava koroškega domoznanskega gradiva, pospeševanje knjižničarstva na območju koroške krajine ter oskrba študentov in dijakov s študijsko literaturo.
Ko se je gimnazija preselila v novo stavbo, se je grad pričel obnavljati za potrebe knjižnice. Načrte z opremo je izdelal arhitekt Anton Bitenc.
V začetku petdesetih let je knjižnica pridobila številne dragocene antikvarne izvode, med njimi tudi izvirni izvod Dalmatinove Biblije. Nakup celotne knjižnice dr. Franca Kotnika leta 1955 pa je bil izrednega pomena za domoznansko dejavnost knjižnice. Dragoceni rokopisi in redkosti iz zapuščine so predstavljali temelje zelo kvalitetne domoznanske zbirke.
Pomembni mejniki v naslednjih desetletjih:
1964 – Razstavna dejavnost se iz gimnazije preseli v Študijsko knjižnico. S pomočjo železarne je nastalo razstavišče Likovni salon, ki je v desetletjih svojega obstoja izoblikovalo bogato stalno zbirko umetniških del.
1974 – Knjižnica se je preimenovala in se na novo vpisala v sodni register z imenom Koroška osrednja knjižnica – Študijska knjižnica – Ravne na Koroškem
1979 – Vodenje knjižnice je prevzel prof. Janez Mrdavšič, slavist z ravenske gimnazije.
1983 – Knjižnica se je preimenovala v Koroško osrednjo knjižnico dr. Franc Sušnik.
1988 – Preureditev Paradiževe bralnice je omogočila postavitev izbora leposlovja, ki je bralcem odslej prosto dostopno.
1994 – Ravnateljica knjižnice je postala bibliotekarka Majda Kotnik-Verčko.
1999 – Jubilejno leto, 50-letnico delovanja, je knjižnica praznovala s postavitvijo obsežne razstave o nastanku, razvoju in vlogi knjižnice v svojem okolju.
2002 – V oktobru 2002 se je začela prva faza gradnje (adaptacija celotnega zahodnega grajskega trakta in gradnja podzemnega depoja), ki se je zaključila v oktobru 2003. Druga faza (adaptacija najstarejšega grajskega jedra) in zunanja ureditev pa spomladi 2005.
Knjižnica je že od vsega začetka, poleg splošnih nalog, posebno pozornost posvečala kulturni dediščini slovenske Koroške, zbirala koroške tiske in slovstvo o Koroški. V ustanovitvenem aktu je bilo zapisano njeno temeljno poslanstvo: zbiranje, hranjenje in strokovna obdelava koroškega domoznanskega gradiva, pospeševanje knjižničarstva na območju koroške krajine ter oskrba študentov in dijakov s študijsko literaturo.
Ko se je gimnazija preselila v novo stavbo, se je grad pričel obnavljati za potrebe knjižnice. Načrte z opremo je izdelal arhitekt Anton Bitenc.
V začetku petdesetih let je knjižnica pridobila številne dragocene antikvarne izvode, med njimi tudi izvirni izvod Dalmatinove Biblije. Nakup celotne knjižnice dr. Franca Kotnika leta 1955 pa je bil izrednega pomena za domoznansko dejavnost knjižnice. Dragoceni rokopisi in redkosti iz zapuščine so predstavljali temelje zelo kvalitetne domoznanske zbirke.
Pomembni mejniki v naslednjih desetletjih:
1964 – Razstavna dejavnost se iz gimnazije preseli v Študijsko knjižnico. S pomočjo železarne je nastalo razstavišče Likovni salon, ki je v desetletjih svojega obstoja izoblikovalo bogato stalno zbirko umetniških del.
1974 – Knjižnica se je preimenovala in se na novo vpisala v sodni register z imenom Koroška osrednja knjižnica – Študijska knjižnica – Ravne na Koroškem
1979 – Vodenje knjižnice je prevzel prof. Janez Mrdavšič, slavist z ravenske gimnazije.
1983 – Knjižnica se je preimenovala v Koroško osrednjo knjižnico dr. Franc Sušnik.
1988 – Preureditev Paradiževe bralnice je omogočila postavitev izbora leposlovja, ki je bralcem odslej prosto dostopno.
1994 – Ravnateljica knjižnice je postala bibliotekarka Majda Kotnik-Verčko.
1999 – Jubilejno leto, 50-letnico delovanja, je knjižnica praznovala s postavitvijo obsežne razstave o nastanku, razvoju in vlogi knjižnice v svojem okolju.
2002 – V oktobru 2002 se je začela prva faza gradnje (adaptacija celotnega zahodnega grajskega trakta in gradnja podzemnega depoja), ki se je zaključila v oktobru 2003. Druga faza (adaptacija najstarejšega grajskega jedra) in zunanja ureditev pa spomladi 2005.
Kazalo
- Na planoti Ravne, zgodba in zgodovina prostora
- "Ob zori časov"
- Drobci iz arheoloških ostalin
- Grad Ravne (Streiteben)
- Rodbina Thurn Valsassina in grad Ravne
- Uslužbenci pri grofih Thurnih
- Grad Ravne med obema vojnama
- Grajski park
- Iz sna stoletij, iz idej
- Zori resničnost naših dni
- Zori resničnost naših dni
- Iz dneva v dan ... Kakšni časi
- Zôri, zôri, mladi rod, zôri za maturo življenja!
- In kaj so ljudje ko lesovi (dr. Franc Sušnik 1898–1980)
- Nekoč je morda ded ukročen tu pred durmi stal
- Pesnik prostora in oblik
- Ime, zapisano v podobo kraja
- Muzej, pomnik koroške dediščine
- Le vroče se kuje in kali jeklo
- Koroški festivali
- Ogenj, jeklo, upanje
- Tako smo živeli …