Zemljevid  

Celjski poklicni fotografi v 19. in začetku 20. stoletja

Fotografije spadajo med tiste muzejske predmete, ki zaradi svojih fizikalnih lastnosti ne dovoljujejo trajnega ali celo ne daljšega razstavljanja. Prav zato ima pričujoča digitalna zbirka namen, da opozori na ta del kulturne dediščine, ki nekoliko prikrito biva v depojih Pokrajinskega muzeja Celje. Trenutno hranimo 69 družinskih albumov in 950 fotografij (originalov in preslikav), razglednic in voščilnic; večina pokriva časovni razpon od sredine 19. do dvajsetih let 20. stoletja. Z raziskovanjem obstoječega fonda fotografij in albumov ter z zgodovino celjskih fotografov, ki ji je bilo mogoče slediti preko časopisnih in arhivskih virov, se je v času službovanja v muzeju ukvarjal že dr. Janez Cvirn. Njegove izsledke, ki jih je kasneje dopolnila mag. Rolanda Fugger Germadnik in objavila v publikaciji Odsotnost smehljaja, predstavljajo osnovno strukturo te digitalne zbirke.

Preberi več
Ohranjeni muzejski albumi so različnega izvora; bili so last premožnejših družin, ki so živele v Celju ali širši okolici, ali pa so se priselile v Celje iz Ljubljane, Trsta, Gradca in od drugod. V albume so vložene fotografije družinskih članov, njihovih prijateljev in znancev, srečujemo pa tudi razglednice-dopisnice iz krajev, kamor so potovali sami ali so jih od tam pošiljali njihovi prijatelji. Lastnike je običajno težko ugotoviti, saj je že takrat prevladovala nonšalantna navada (množična amaterska fotografska produkcija jo je danes še stopnjevala), da portretiranec na fotografiji ni označen niti z imenom niti z datumom. Prav tako vsebina albumov ne ponuja le izdelkov celjskih fotografov, ampak še številne posnetke njihovih stanovskih kolegov, ki so delali na Dunaju, v Gradcu, Budimpešti in drugod. Iz albumov je zato mogoče razbrati marsikaj; ne le strokovni in tehnični potencial posameznih fotografov in fotografske stroke nasploh, ampak tudi družbeni status ter seveda socialno mrežo portretirancev iz Celja in širše okolice. V muzeju z zbiranjem izdelkov celjskih fotografov in fotografov širše celjske regije seveda nadaljujemo in skušamo poleg portretov pridobiti tudi mnogo redkejše posnetke pokrajin, vedute, posnetke različnih dogodkov, žanrske posnetke in podobno. Zlasti zadnji so redki, zato prevladuje v naši zbirki predvsem ateljejska portretna fotografija.
Fotografiji pripada v razmerju do ostale materialne kulturne dediščine posebno mesto; smo namreč kultura, ki si podobo sveta v veliki meri ustvarja na podlagi videnega. Podoba – fotografija nas prepriča močneje kot pisana beseda. Čeprav so tako portreti kot ostali motivi prirejeni po fotografovem očesu in v 19. stoletju izdatno retuširani, se vendarle ob poglobitvi v posnetek počutimo, kot da smo v trenutku dogajanja osebno prisotni. Magičnost v fotografijo vklenjenega delčka sekunde ostaja. Ob tem ni potrebno posebej poudarjati, da fotografija strokovnemu opazovalcu poleg nosilne teme sporoča še vrsto vzporednih vsebin: spreminjajočo se podobo pokrajine, naselij in mest, atribute spremenljive človeške estetike in materialne kulture vseh zvrsti, pripoveduje o že pozabljenih ali preživelih obredih, načinih življenja in podobno. S stališča zgodovine, etnologije, antropologije in umetnostne zgodovine ima fotografija brez dvoma neprecenljivo dokumentarno vrednost.

Vir: Rolanda Fugger Germadnik, Odsotnost smehljaja.  Celjski poklicnifotografi v 19. in začetku 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje2009.

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam