Zemljevid  
Ustvarjal je na področjih proze, dramatike, režije in dramaturgije, literarne zgodovine, gledališke kritike ter kulturne in politične esejistike. Preberi več

Bratko Kreft se je rodil 11. februarja 1905 v Mariboru. Odraščal je vasi Biserjane v Prlekiji. Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval v Sv. Juriju ob Ščavnici, petega pa v Radgoni. V Mariboru je hodil na humanistično gimnazijo in maturiral leta 1924. Na Dunaju se je vpisal na pravno fakulteto, se po dveh mesecih prepisal na filozofsko, naslednje leto pa na ljubljansko univerzo. Leta 1929 je diplomiral iz slovenske in južnoslovanske književnosti ter svetovne književnosti in literarne teorije. Leta 1928 je prevzel vodstvo Delavskega odra. V sezoni 1930/31 je dobil službo režiserja v Narodnem gledališču, kjer je dve leti režiral v Operi, nato pa v Drami, pri čemer je uspel predvsem  z režijami Shakespearovih del. Na ljubljanski univerzi je doktoriral z disertacijo o vplivu Shakespeara na Puškina (1939). S pomočjo Turnerjeve štipendije je eno leto študiral v Italiji (1941/1942), kjer so ga aretirali in pripeljali v ljubljanske zapore. Zaradi bolezni je bil premeščen v bolnišnico, do konca vojne pa je bil v hišnem priporu. Vpleten je bil v znameniti spor na »književni levici«. Po vojni je delal v Drami kot dramaturg (1946-1955) in režiser (1955-1962). Na Filozofski fakulteti je honorarno predaval novejšo rusko književnost (1947/48, 1957-1962). Na Goethejevi univerzi v Frankfurtu je v študijskem letu 1961/1962 predaval slovenski jezik in književnost. Po upokojitvi leta 1962 se je pretežno ukvarjal s slavistiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado, zadnjo leta 1975 za življenjsko delo na področju literarne in gledališke umetnosti. Pred upokojitvijo je bil izvoljen za člana SAZU, med drugimi je imel funkciji podpredsednika in upravnika Inštituta za slovenski jezik. Za dopisnega člana sta ga izvolili tudi Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu (1962) in Makedonska akademija znanosti in umetnosti v Skopju (1972). Umrl je 17. julija 1996 v Ljubljani. Njegov sin je slovenski politik in filozof Lev Kreft.

Bratko Kreft je začel pisati že v mladosti, svoje prve prispevke je objavil v gimnazijskem glasilu Utrinki. Leta 1928 je napisal roman Človek mrtvaških lobanj. Zaradi ostre kritike malomeščanstva je knjigo ob izidu državna policija zaplenila. Pred drugo svetovno vojno je objavljal krajša prozna besedila predvsem v Ljubljanskem zvonu – leta 1927 črtico Klavir v baraki. Objavljal je tudi v Tanku, Domačem prijatelju, Pod lipo, Svobodi, Razgledu in Žiki. Po vojni je objavil Povesti iz nekdanjih dni (1950) in Kalvarija za vasjo in druge povesti iz Prlekije (1961).  Daljša novela Kalvarija za vasjo je prvič izšla leta 1932 in je eno izmed njegovih najboljših del.

V knjigi Portreti (1956) je zbral svoje najboljše študije o ruskem slovstvu. Proti vetru za vihar (1965) vsebuje esejistične in kritiške spise iz zgodnejših let. Pomembnejše zapise iz dramaturgije ter gledališke teorije in prakse je zbral v knjigah Poslanstvo slovenskega gledališča (1960) in Gledališče in revolucija (1963). Napisal je eseje Osebnost Primoža Trubarja (1951), Philopatridus illyricus (1958), Prvi slovenski dialog in prizor (1967), Dvestoletnica Drabosnjakovega rojstva (1968) in uvodno študijo Hlapec Jernej (1967). Pri reviji Mladina je sodeloval v letih 1925-1927 in izdajal svoj mesečnik Književnost (1932-1935).

Kreftovo prvo uprizorjeno dramsko delo je bila tragedija Nemoč (1924). Sledijo Tiberij Grakh (1925/26), Celjski grofje (1932), Malomeščani (Kreature, 1935), Velika puntarija (1937), Kranjski komedijanti (1940), Balada o poročniku in Marjutki (1960) in Po brezkončni poti. Režiral je dela Zločin in kazen, Sveta Ivana, Moliere, Revizor, Žene na Niskavuoriju ter Romeo in Julija. Za predstavo Tugomer je radikalno predelal Levstikovo predlogo in jo zrežiral.

Viri in literatura:

Bratko Kreft: viharnik slovenske dramatike in gledališča: ob 100. obletnici rojstva: razstava rokopisnega, slikovnega in knjižnega gradiva: Razstavna dvorana NUK. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2005.

Koruza, J. Slavistična dejavnost Bratka Krefta. Jezik in slovstvo, 1975, let. 20, št. 5, str. 140-144.

Moravec, D. Gledališka mladost Bratka Krefta. Sodobnost, 1996, let. 44, št. 8/9, str. 597-611.

Moravec, D. V spomin akademiku profesorju dr. Bratku Kreftu. Slavistična revija, 1996, let. 44, št. 3, str. 317-321.

Skaza, A. Akademik prof. dr. Bratko Kreft. Slavistična revija, 1995, let. 43, št. 2, str. 107–110.

Skaza, Aleksander. Osemdeset let akademika prof. dr. Bratka Krefta. Jezik in slovstvo, 1985, let. 30, št. 6, str. 173-175.

Zlobec, C. Akademik dr. Bratko Kreft. Sodobnost, 1996, let. 44, št. 8/9, str. 595-596.

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam