skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Zemljevid  

Borovniški viadukt do 2. svetovne vojne

O prvih naselitvah Borovniške kotline pričajo predvsem arheološki ostanki iz obdobij pred našim štetjem, ko je dolino prekrivalo še jezero, ob vznožjih pa so zrasle prve vasi. Na ime kraja naj bi pomembno vplivala gradnja bistriške kartuzije, saj se v zvezi z njo leta 1257 prvič omenja ime "in Frowz". Dokaj mirno življenje vasice ob robu Ljubljanskega barja je leta 1850 prekinila gradnja južne železnice in viadukta. Preberi več
Za Borovnico zasledimo mnogo imen in izpeljank, med drugim: »in Vronitz«, Ravnica, latinsko Vallis iocunda (Vesela dolina). Obstaja tudi kelih, ki ima na podstavku vgraviran napis v latinščini: Leta 1593 me je dal narediti  Primož Jobst, prior V Ravnic. Iz izpeljank naj bi nastalo ime Borovnica. Zgodb, povezanih s poimenovanjem kraja, je še več, med drugim naj bi vas dobila ime po brunih, ki so jih polagali čez močvirje, omenjajo se tudi borovi gozdovi. Vsekakor ime ni povezano z gozdnimi sadeži – borovnicami.
Poleg današnjega imena je Borovnico skozi zgodovino spremljalo poimenovanje, povezano s coklami. Prebivalcem v kotlini so namreč zbadljivo rekli Coklarji. Ena razlaga trdi, da so táko ime dobili zaradi cokel, ki so jih kmetje polagali pod težke vozove, s katerimi so iz strmih planot nad kotlino na samostanske žage vozili požagano drevje, druga pa, da je vrhniški patron sv. Pavel rad obiskoval borovniško zavetnico sv. Marjeto, kar ni bilo všeč vaškim fantom, zato so ga nekoč pričakali in naklestili, ob begu pa je izgubil coklo.
Zgodb je veliko, zgodovina med drugim pove tudi, da je v Borovniški kotlini vse do gradnje viadukta prevladovala skromnost, ki se je odražala s trdim delom na ugrezajočih se močvirnatih poljih in  s  preprostimi oblačili ter obutvijo – coklami.
Življenje v vasici na robu Ljubljanskega barja je bilo táko vse do prihoda delavcev, ki so začeli čez dolino graditi viadukt, po vznožjih hribov pa železnico. Ta je v kraj prinesla razvoj, povezavo s svetom in vsaj občasne zaposlitve domačinov. Le nekaj desetletij po gradnji pa močvirnat svet ni prizanesel niti mojstrovini, kakršna je bil Borovniški viadukt. Začel se je ugrezati, dodatne poškodbe je povzročil težek vojaški transport med prvo svetovno vojno. Dokončni udarec je viaduktu povzročila 2. svetovna vojna.

Fotogalerija

Lokacija

Prikaži lokacijo

Informacije

Kategorije

zgodovina

Kontaktne osebe

Simona Stražišar

Ključne besede

Borovnica, krajevna zgodovina, VIADUKTI, ŽELEZNICE

Datum objave

23.09.2012 22:43

Zadnja sprememba

15.11.2012 09:29

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam