V krajih, kjer je Vilko Frahm deloval kot učitelj in ravnatelj na osnovnih šolah, je bil aktiven tudi v prostovoljnih gasilskih društvih. Tako se je vneto lotil tudi gradnje gasilskih domov, npr. na Hodošu, v Prosenjakovcih in v Lendavi. Med leti 1952 in 1956 je bil tudi nadvse dejaven kot predsednik Okrajne gasilske zveze v Murski Soboti, kjer si je prav tako prizadeval za gradnjo gasilskega doma. Bil je častni član v več gasilskih društvih, rezervni poročnik kraljeve vojske, imel je tudi čin višjega gasilskega častnika.
V Prosenjakovcih je ustanovitev gasilskega društva leta 1896 predlagal Vendel Lippai, prvi učitelj na tamkajšnji osnovni šoli. Prvo leto so imeli 32 članov, predsednik je postal Mihael Borš, komandir Šandor Kranjec, namestnik komandirja pa István Malačič. Poglavitni cilj društva je bil zaščita pred požari, a sprva so bili brez opreme in denarja. Tedanji župan je podaril za društvo eno ročno brizgalno, uniforme in manjšo opremo pa so si kupili člani sami, kar so hranili v leseni orodjarni, ki je hkrati služila kot gasilski dom, zgrajeni leta 1900. Razmere za razvoj gasilstva so se izboljšale po prvi svetovni vojni, tako je društvo leta 1924 sprejelo nova društvena pravila, naslednje leto pa se vključilo v martjansko gasilsko župo. Leta 1933 se je naziv društva spremenil v Prostovoljno gasilsko četo Prosenjakovci, ki se je priključila murskosoboški gasilski župi. Čez nekaj let, leta 1939, je bil pod vodstvom Vilka Frahma zgrajen gasilski dom, prav tako so bili gasilci aktivni tudi na kulturno-prosvetnem področju. V prvih šestih desetletjih so gasilci posredovali 79 krat, od tega 47 krat v Prosenjakovcih, ostalo v okoliških vaseh, kar dokazuje tudi njihovo veliko operativno sposobnost. V naslednjih letih so stremeli k razvoju in nabavi potrebne opreme, od motorne brizgalne, uniform, avtocisterne, orodnega vozila, druge opreme do izgradnje novega gasilskega doma leta 1996, ko so hkrati proslavili 100. obletnico obstoja gasilskega društva..
Po prihodu na šolo v Prosenjakovce se je Vilko Frahm takoj vključil v tamkajšnje gasilsko društvo in bil že v naslednjem letu na občnem zboru izvoljen za predsednika društva, kar je ostal do leta 1942. Njegov velik uspeh v času vodenja je nedvomno bila izgradnja gasilskega doma leta 1936.
