Erotika, 1899

Iz lepih časov, 11.

Kje je pomlad

 Kje je pomlad, kje je dekle moje! …

Plašč meglen je nad zemljo razstrt;

V snegu škriplje pod nogami cesta,

Lepa ljubica mi je nezvesta,

V srcu mojem biva hladna smrt.

Helena, 10

A to bilo je davno, davno

 A to bilo je davno, davno

In ne povrne se nikdar.

Jesen je; nad menoj oblake

Podi vihar.

Po cesti hodim sam, otožen …

Ah, ali je to sen samo?

Helena! … Ali ne pozna me

In gre mimo.

Iz lepih časov, 17.

Po cesti tam z gospó prelepo

 Po cesti tam z gospó prelepo

   Graščak se vozi na saneh;

Sladkó zvené srebrni zvončki,

   Kot ljubice nebeški smeh.

Kakó je vzdramil dušo mojo

   Srebrnih zvončkov tenki glas!

In splavala je daleč, daleč,

   Tjà v mojo ljubo, tiho vas:

V visokem snegu jo zavijem,

   Naravnost v topli vinski hràm;

Tam vam je čudosladko vino,

   Prelepa je točajka tam! …

»Oj ljubček, dolgo je že tega,

   Kar bil si zadnjikrat pri nas …«

»To ni nič čudno, draga moja:

   Takó hudó je zunaj mraz –

Takó hudó je mraz tam zunaj,

   Da nisem mogel od peči;

Pa, ljubica zató ne misli,

   Da moje srce gorko ní.

Zdaj naj sneží, naj brije veter,

   Naj zgrne se nad nama noč, –

Kaj méniva za tó se mídva,

   Na gorkem se objemajoč – «

Od daleč se glasíjo zvončki,

   V ledeni véčer sneg prší;

A moja ljubica prelepa

   V naročju drugemu sloní.