Maks Pleteršnik se je s Slovensko-nemškim slovarjem zapisal v zgodovino slovenskega naroda. S tem slovarjem je pokazal lepoto in bogastvo slovenskega jezika.
Nastopal pa je tudi v vlogi prevajalca in avtorja številnih znanstvenih in poljudnih člankov.
Prvi dve desetletji je dopolnjeval svoje znanje o staroklasičnem in slovanskem svetu ter na to temo pisal različne sestavke. Druga vrsta Pleteršnikovih spisov so podobe iz staroklasičnega življenja, ki jih je namenil širšemu občinstvu in jim dal poljudnejšo obliko. Z razpravami je posegal tudi v nujna dnevna vprašanja javnega življenja.
Pleteršnika je zanimal antični in slovanski svet. Pisal je spise o vzgoji in življenju pri starih Grkih, se poglabljal v grško zgodovino, obširni so tudi njegovi članki o starih olimpijskih igrah in običajih.
V 25. številki Slovenskega naroda iz leta 1868 je začel s pisanjem serije člankov pod naslovom Naša prihodnost.
V prvem delu knjige Slovanstvo, ki je izšla leta 1973, se podpiše kot soavtor in kot avtor dveh narodopisnih zemljevidov.
Po letu 1880 se je njegovo slovstveno delovanje obrnilo v drugo smer, potrebe so ga klicale k slovarskemu in slovniškemu delu.
Poslovenil je detektivski roman Špijonova usoda, Kalifornske povesti in Slovo o polku Igorjevě.
V zadnji dobi svojega življenja je zbiral in urejal slovenska krajevna imena. To delo je zahtevalo od njega veliko vztrajnosti in potrpežljivosti. Zbral in uredil je dve tretjini gradiva, potem pa je umrl.
