Sv. Martin je priljubljen svetnik, ki goduje 11. novembra. Največkrat ga upodabljajo kot rimskega častnika na konju, ki z mečem preseka svoj plašč, da se s polovico ogrne prezebli berač. Martin se je rodil leta 316 v mestu Savaria, sedanjem Sombotelu na Madžarskem. Pri petnajstih letih je postal vojak in kmalu konjeniški častnik. Po šestih letih priprav je bil krščen. Ko je čez nekaj let dal vojaški službi slovo, je odšel v Galijo (Francijo) in živel kot samotar, dokler ga niso izbrali za škofa v mestu Tours. Bil je skrben pastir svoje črede, ljudje so ga ljubili kot svojega očeta. Ko je leta 397 umrl, so ga začeli častiti kot svetnika. Njegov grob v Toursu je bila ena najbolj obiskanih božjih poti v srednjem veku. Na tisoče cerkva po vsej krščanski Evropi, ki so bile zgrajene v tem času, je posvečenih sv. Martinu. Na slovenskih tleh jih je 94, od tega 43 župnijskih.
O zgodovini župnije Dob je pisal izjemni kronist in družbeni delavec Stane Stražar, ki se je rodil v Škocjanu pri Dobu. V obsežni knjigi Župnija Dob skozi je tako zapisal, da so večjo gotsko cerkev v Dobu sezidali v neposredni bližini dobskega gradu. V času turških vpadov so jo obdali s tabornim obzidjem in polkrožnimi obrambnimi stolpi. Vse skupaj je dodatno varoval še z vodo napolnjen jarek, čez katerega so lahko prehajali preko dvižnega mostu. S pripravo na gradnjo nove cerkve v Dobu so pričeli leta 1759, ni pa znano, zakaj so se gradnje nove cerkve lotili. Leta 1762 je novo cerkev slovesno posvetil takratni ljubljanski škof Leopold Jožef grof Pettazzi. Zvonik je na zahodni strani cerkve in je ostanek prejšnje gradnje. Zanimiva in od daleč prepoznavna je volutasta streha – zaobljeno izobčena z malimi linami ter jabolkom in kovanim križem na vrhu. Cerkev sv. Martina v Dobu se lahko pohvali tudi s Plečnikovo krstilnico. Takratni župnik Martin Tekavec je leta 1956 načrt za krstilnico naročil našemu velikemu arhitektu Jožetu Plečniku. Krstilnico krasi devet stebrov iz podpeškega marmorja s krstilnim kamnom in leseno prižnico zgoraj.
