Na Medvedjeku je oklepno kolono vozil pričakala dolga cestna barikada. Blokada je bila postavljena za nadvozom proti Ljubljani. V blokadi so bili v dveh (ponekod treh) vrstah postavljeni tovornjaki. Med mostom in tovornjaki je bil preko cestišča postavljen eksploziv.
V barikadi niso bili samo tovornjaki, med njimi naj bi se znašle tudi družine z otroki in avtobusi.
Spopad se je začel točno ob 9.45 minut. Za množico vojakov, pripadnikov Teritorialne obrambe je bil ta prvi spoad pravi šok. Med prvim bombardiranjem je bilo ranjenih veliko vojakov Teritorialne obrambe, med njimi Franc Uršič, ki je bil ranjen v glavo in umrl 4. 7. 1991. Na strani Jugoslovanske armade sta bila dva mrtva in dva ranjena. Najtežje udarce so doživele enote, ki so zasedale položaje nad cesto, saj so bile izpostavljene ognju iz protiletalskih topov in letalom. Ena raketa je zadela tudi Kotarjevo domačijo, kjer je zgorel gospodar domačije, Anton Kotar. V presledkih so sledila še tri bombardiranja in letalska obstreljevanja, v katerih je bilo okoli 10 mrtvih, med njimi 5 voznikov tovorjakov, ki svojega vozila niso hoteli zapustiti.
V nedeljo, 30. 6. 1991, se kolona oklepnikov ni mogla več premakniti, ostali so vkopani 4 dni brez hrane in vode. Kmalu nato so se obrnili in krenili nazaj proti Hrvaški.
