Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
5. november 1837 – avstrijski cesar Ferdinand I. izda patent o pošti
1. julija 1722 je bila vpeljana prva uradno izdana pisemska tarifa za vse habsburške dedne dežele. Pošiljatelj in prejemnik sta plačevala vsak polovico poštnine, le-ta pa je bila odvisna od teže pisma in dolžine poti.
Odlok z 8. julijem 1730 uvede redno poštno zvezo z vozovi dvakrat tedensko na relaciji Gradec – Ljubljana – Trst.
1. junija 1750 se odpravi polovična pristojbina in se prenese v celoti na prejemnika! Dovoljeno pa je bilo plačati poštnino pošiljatelju, da je s tem razbremenil prejemnika. Od 1. novembra 1751 dalje se znova uvede plačevanje poštnine ob predaji in prevzemu pošiljke.
Od leta 1751 dalje je bilo treba na pismu označiti kraj, kjer je bilo oddano, s čimer so bili uvedeni nekakšni poštni žigi.
1. novembra 1789 se spremeni način plačevanja poštnih pristojbin. Za enako težka pisma se uvede enotna poštnina ne glede na razdaljo. Ostaja pa način plačevanja pošiljatelja in naslovnika.
Takoj po prihodu na prestol leta 1792 se je vladar Franc II. odločil za spremembe poštnega omrežja. Uvedel je vsakodnevno pisemsko zvezo Dunaj – Gradec – Trst z vozovi.
Leta 1804 so zaradi predolgega odseka med Celjem in Vranskim ustanovili novo poštno postajo v Šempetru. Leta 1808 jo je vodil Avgust Handlicher.
V času Ilirskih provinc (1809-1813) so Francozi pričeli postopno uveljavljati novo poštno organizacijo.
Poštni zakon Ferdinanda I. iz leta 1837 je prinesel nove spremembe v poštni organizaciji.
