Zahteve po odločnejši narodni politiki so bile os velikih zborovanj na prostem, taborov, ki so se dogajali na slovenskem ozemlju v letih 1868-1871. Za široke sloje prebivalcev so tabori bili šola v državljanskih in narodnih pravicah.
Tabori so izvolili predsednika, potem so se zvrstili govorniki, ki so se ukvarjali s temami, ki so bile napovedane v vabilu. Pogoste teme so bile Združena Slovenija, pravica do uporabe slovenskega jezika v šolah in uradih, kot tudi gospodarska in socialna vprašanja lokalnega pomena. Na taborih se je z dvigom rok udeležencev predlagala in potrdila resolucija.
Tabor v Sežani, 29. maja 1870 je organiziralo politično društvo Soča iz Gorice za kraške Slovence in tržaško okolico.
