Novembra 1887 ga je grofica Wimpfen, roj. Baronica Sina, prezentirala za župnika beltinske župnije, vendar Ivanocy prezentacije ni sprejel, saj se je ta izvršila pred razpisanim časom.
Nova priložnost se mu je ponudila v naslednjem letu. 25. decembra 1888 je namreč umrl tišinski župnik Marko Térdessy – Kolenko in Ivanocy je tedaj zaprosil za izpraznjeno tišinsko župnijo. Sombotelski škof Kornél Hidassy ga je 22. februarja 1889 tudi imenoval za tišinskega duhovnika. Na Tišini je pastiroval 24 let, od marca 1889 do avgusta 1913, tj. do svoje smrti. Leta 1893 je postal dekan murskosoboške dekanije in šolski nadzornik, leta 1907 ga je cesar in kralj Franc Jožef II. imenoval za častnega kanonika sombotelskega stolnega kapitlja, leta 1908 člana škofijske komisije, imenovane vigilantia.
Omeniti je potrebno tudi tišinsko kroniko, ki jo je leta 1890 začel pisati prav dr. Ivanocy in je kot taka izjemna zakladnica zgodovinskih podatkov tišinske župnije. V slovenskem prevodu (original je v madžarščini) jo je ob 150-letnici rojstva dr. Ivanocyja pripravil msgr. dr. Jožef Smej.
