Márk Grünbaum je prav gotovo ena od najpomembnejših oseb v kulturni zgodovini Prekmurja. Gre namreč za enega prvih tiskarjev na območju današnjega Prekmurja, ki je deloval v obdobju, ko je bilo tiskarstvo šele v povojih in na ta način pomembno vplival na izgled kulturne krajine. V članku so predstavljena dejstva iz življenja tiskarja Grünbauma, ki se navezujejo predvsem na vire iz matičnih knjig. Glede na dejstvo, da do sedaj še ni bila opravljena celovita analiza življenja tiskarja Grünbauma, so podatki, ki so bili pridobljeni predvsem iz matičnih knjig prav gotovo dodana vrednost pri poznavanju življenjskih okoliščin tiskarja Grünbauma.
Uvod
Ime Márka Grünbauma se v prekmurski zgodovini omenja predvsem kot ime ustanovitelja prve tiskarne v Murski Soboti. Márk Grünbaum je namreč v obdobju razcveta tiskarske dejavnosti, katere posledica sta bila tudi tiskarni Erna Balkányija v Dolnji Lendavi ter tiskarna Béle Wellischa v Monoštru, ključno vplival na tok zgodovine pisane besede in knjige ter ostale tiskovine, do tedaj rezervirane za meščanstvo in aristokracijo, približal tudi splošnemu prebivalstvu.
Ravno zaradi tega si Márk Grünbaum zasluži mesto med najpomembnejšimi osebami iz kulturnega življenja Prekmurja in pričujoči članek predstavlja njegovo življenjsko zgodbo ter zgodbo njegovega sorodstva.
Markus Grünbaum
Márk ali Markus Grünbaum je bil rojen 6. oktobra 1852 v Nagykanizsi staršema Martinu Grünbaumu ter Fani Steiner. Družina Grünbaum je bila revna judovska družina, ki jo je pot koncem osemnajstega stoletja popeljala iz Csabrendeka proti Kapolcsu in od tam do Nagykanizse. Nagykanizsa je bila sredi devetnajstega pomembno regionalno središče, ki je slovilo po svojih sejmih in ravno zato bila zanimiva za judovske trgovce in kramarje.
O mladosti Márka Grünbauma se ne da povedati veliko, kar gotovo vemo je, da je najkasneje 5. marca 1878 že bil v Murski Soboti, tedaj se je namreč poročil z Marie Hirschel, hčero murskosoboškega trgovca Alberta Hirschla.
Ob poroki leta 1878 je že bil naveden kot izučen tiskar, kljub temu pa se je leta 1879 kot uradnik zaposlil na murskosoboškem okrajnem glavarstvu. Tiskarska izobrazba in zanimanje za to dejavnost sta ključno pripomogli k temu, da je že kot zaposlen v prostem času na stiskalnici izdeloval kopije. Leta 1883 je bil med pobudniki časopisa Murska Sobota in okolica (madž. Muraszombat és Vidéke). Leta 1890 je postal tudi urednik časopisa, skozi celotno obdobje pa je z novimi tiskalnimi stroji posodabljal svojo tiskarno. Sčasoma se je ob tiskarstvu pričel ukvarjati tudi z založništvom. Márk Grünbaum je bil spoštovani in cenjen član murskosoboške družbe. Bil je ustanovitelj in prvi predsednik Samoizobraževalnega društva mladih obrtnikov, pri Židovskem ženskem društvu je bil zapisnikar skupščin in opravljal druga pisarska opravila, bil je blagajnik židovske občine in navdušen član pevskega društva.
Ob profesionalnem življenju se je povečevala tudi družina Márka Grünbauma. Nedolgo po poroki, 8. januarja 1879 se njima je z ženo Marie v Murski Soboti rodila hčera Franziska, 15. junija 1880 sin Ignácz ter 16. novembra 1881 hčera Friderika Grünbaum.
Leta 1894 je na podlagi dovoljenja notranjega ministrstva št. 33.545 Márk Grünbaum spremenil svoj priimek in priimek svoje družine na »Gondos«. Na podlagi nasveta prijatelja se je leta 1897 preselil v Nagykanizso, kjer pa se mu zadeve niso finančno izšle in že maja 1898 so se njegove stvari znašle na dražbi. Novo priložnost je poiskal v Budimpešti in do smrti je opravljal delo v tiskarstvu.
Márk Gondos oz Grünbaum je umrl 8. junija 1914 v Budimpešti, pred smrtjo je živel v 6. okrožju na ulici Podmaniczky številka 39. Prijavitelj njegove smrti je bil sin Ignácz Gondos.
Tiskarsko dejavnost v družini je nadaljeval ravno že omenjeni sin Ignácz, rojen leta 1880 v Murski Soboti, ki je bil član večine pomembnejših tiskarskih združenj na Madžarskem. Po zaključku vojne, oktobra 1921, se je Ignácz s svojo ženo Paulo ter hčero Emilio z ladjo S.S. Kroonland iz Antwerpna odpravil v Združene države Amerike.
Le dve leti kasneje je družini sina sledila tudi vdova Márka Gondosa, Marie Hirschel. Z ladjo S.S. George Washington, ki je iz pritanišča Bremnu 15. avgusta 1923 je vstopila pri starosti 65 let. Kot največja zanimivost pri tej poti se pojavlja ime v stolpcu, kjer so potniki navedli ime najbližjega sorodnika, živečega v mestu od koder potnik prihaja. Maria Gondos je navedla ime žene Mikse Gondosa, ki je živela v Óbudi, na Lajos ulici 73.
Miksa Gondos
Ime Mikse Gondosa je v zgodovini tiskarstva na Madžarskem prav gotovo eno najbolj znanih v zgodovini tiskarstva. Rojen kot Miksa Grünbaum 8. februarja 1840 v kraju Kapolcs. Po zaključku srednje šole se je dodatno izobraževal v Parizu, na šoli za učitelje Alliance Israélite Universelle in nadaljeval na šoli za jezike École nationale des langues orientales vivantes. V času bivanja v Parizu je med drugim jezike učil tudi otroke pravosodnega ministra Adolpha Crémieuxa. Iz Francije se je preselil v Maroko, kjer je opravljal delo pomožnega učitelja, 1869 pa se je vrnil v Budimpešto. Od leta 1877 je poučeval francoščino v Budimpešti.
Že od mladosti pa se je ukvarjal z vprašanjem stenografije oz. hitrega pisanja. Predvsem aktivno se je posvečal Gabelsbergerjevemu načinu stenografije in prevodu njegovega modela v razne jezike. Leta 1896 je v Murski Soboti izšlo njegovo delo »Sténographie turque d’après le systèm universel de Gabelsberger appliqué à la langue turque«, v katerem je model Gabelsbergerjeve pisave apliciral v turškem jeziku.
Miksa Gondos je umrl leta 1920 v Budimpešti in nesporno je on bil tisti, ki je za tiskarstvo in z tiskarstvom povezane dejavnosti navdušil svojega brata Márka Grünbauma oz. Gondosa.
Sklep
V članku so navedena osnovna dejstva o življenju prekmurskega tiskarja Márka Grünbauma, ki je bil med tistimi osebami, ki so korenito spremenila izgled kulturnega življenja v Prekmurju koncem 19. stoletja. Te informacije so pomembne, saj lahko na tak način ustrezno izpostavimo temeljne mejnike življenja tiskarja Grünbauma.
V prihodnosti bi bilo smiselno še dodatno raziskati življenjsko zgodbo tiskarja Grünbauma, ki si je leta 1894 priimek spremenil v Gondos, predvsem smiselno bi bilo raziskati del življenja po tistem, ko se je preselil iz Murske Sobote in deloval v Budimpešti.
