Leta 1948 se je poročil z Lojzko Perko iz Suhe krajine. Spoznala sta se v gostilni Tschinkel, kamor je hodil na kosilo, ona pa je tam stregla. Že naslednje leto se jima je rodil sin Matija, ki je edina oseba rojena v stavbi Šeškovega doma, leta 1953 pa se je rodila še hčerka Nada.
Družina je živela v Šeškovem domu v prvem nadstropju, pod današnjim kustodiatom. Ko so čakali, da jim obnovijo in uredijo stanovanje v pritličju, so se naselili v tako poimenovano Lutkovno dvorano v prvem nadstropju. V pritličje so se preselili leta 1963. Sobe, kuhinji in kopalnico je povezoval hodnik, pravokotno nanj pa so potekale stopnice, ki so vodile na oder. Te je največkrat uporabljal prav Matija.
V 50. letih 20. stoletja je bil Šeškov dom center kulturnih in športnih dejavnosti na Kočevskem. Čez dan so imeli v glavni dvorani telovadbo gimnazijci in veterani. Zvečer pa so bile na sporedu različne prireditve. DPD Svoboda Kočevje-mesto, katerega član je bil tudi Matija Glad, je prirejalo amaterske gledališke igre. Vsak petek in soboto so se v dvorani zvrstili glasbeni nastopi priznanih glasbenikov in narodno-zabavnih ansamblov. Kulturni program so bogatile tudi baletne predstave.
Po vsaki predstavi pa je bilo treba prostore počistiti. Matijeva hčer Nada se spominja, da so morali tla po odhodu občinstva in nastopajočih, zdrgniti z žično krtačo, jih namazati in ob tretji uri zjutraj začeti loščiti, da so bila tla ob prihodu prvih telovadcev že nared. Če je bil popoldne v domu napovedana prireditev, so morali klopi, ki so bile shranjene v pritličnih prostorih, premakniti v dvorano in jih po koncu pospraviti nazaj. Kurili so na premog iz kočevskega rudnika. Vsak dan so pripeljali po en tovornjak svežega in vlažnega premoga. Z njim je bilo zelo težko zakuriti. Igralce in ostale nastopajoče je zato pogosto zeblo.
Bivanje in delo v Šeškovem domu narekovalo življenje celotne družine Glad. Otroka sta lahko ostajala budna dolgo v noč in si ogledala vsako predstavo ali koncert, morala pa sta tudi veliko pomagati. Hči Nada se spominja, da je morala trgati karte, čistiti parket, sprejemati garderobo obiskovalcev, grabiti listje, nositi drva in premog, odstranjevati plevel v okolici doma in podobno.
Matija se je poleg hišniškega dela lotil tudi drugih opravil. Premikal in izdeloval je kulise in maske, bil je tudi odrski mojster, mojster razsvetljave, inspicient, režiser, inscenator, dramaturg, čistil je toalete in poprijel je za vsako delo.
Ljudje so ga poznali kot natančnega moža, ki je vedno držal svojo obljubo. Vodil je dnevnik del, ki jih je pravil v Šeškovem domu. V njem zasledimo tudi osebne zapise o članih družine, o lutkah, ki jih je izdeloval in zapise o pomembnih dogodkih.
Svoje delo je imel rad kljub temu, da je moral biti vedno na razpolago. Precej razgiban urnik je omogočal, da je družini sredi dneva skuhal kosilo ali pa se je med prostimi uricami posvečal svoji strasti – lutkam.
Delo hišnika je opravljal 33 let. Leta 1978 se je Matija Glad upokojil, dve leti pred tem pa se je odselil iz Šeškovega doma in odšel živet k hčerki Nadi v vas Koblarji pri Kočevju.
Z lutkarstvom je prenehal zaradi starosti. V pokoju se je začel ukvarjati z rezljanjem kipov. Njegov dan je potekal po točno določenem urniku. Rad je igral šah v mestni kavarni, ob nedeljah pa pri »Beljanu« tarok. Matija je z ženo in hčerkino družino rad hodil na izlete. Skupaj so prekrižarili skoraj celo Slovenijo. Na stara leta skoraj ni več videl, saj je imel zeleno mreno. Slepota ga je ovirala pri njegovih aktivnostih. Tudi ko ni več dobro videl, je rezljal.
Leta 1995 je Matija Glad zaspal za vedno. Star je bil 83 let.
