Matija Glad je bil preprost človek iz Banja Loke v Kostelu. Bil je hišnik v Šeškovem domu, dramski igralec pri Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda Kočevje, pa tudi navdušen lutkar. Vse življenje je bil posredno in neposredno povezan s slovenskim lutkarstvom.
Lutke so bile del njegovega življenja. Z lutkarji in lutkami je razveseljeval staro in mlado od Kostela, Osilnice, Loškega Potoka, Ribnice do Kočevja in še dlje. Z lutkovnimi predstavami je kulturno izobraževal mladi rod in ga privajal na vrsto kulture, ki je bila nekoč dostopna le izbranim. S svojo zavzetostjo in ljubeznijo do otrok ter lutk je postavil Kočevsko na zemljevid slovenske lutkovne zgodovine.
»Ni lepšega, kot gledati otroške obrazke, ki so se popolnoma vživeli v lutkovno igrico. Z lutkarstvom sem se začel ukvarjati samo zato, ker imam rad otroke« (Matija Glad, Dolenjski list, Let. 23, št. 1, 6. 1. 1972, str. 16)
