Matija Murko je ustvaril bogato literarno zapuščino. Svojo korespondenco je z oporoko zaupal v hrambo Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ter Narodnemu muzeju v Pragi. Valje s posnetki ljudskih godcev, ki so nastali med letoma 1930 in 1932 na njegovem potovanju po Balkanu, je leta 1965 prevzela Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu, kjer so jih od skupno 349 uspeli restavrirati, presneti in prepisati le 129 najbolje ohranjenih. Več kot 1000 fotografij s tega potovanja pa so potomci Matije Murka leta 2010 podarili Slovenskemu etnografskemu muzeju.
Slovensko etnološko društvo je leta 1986, ob 125. obletnici rojstva Matije Murka, kot najvišji priznanji za vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije na Slovenskem uvedlo podeljevanje Murkovega priznanja, leta 1994 pa še Murkove listine.
