Vojna leta

Izbruh velike vojne (La Grande Guerre), je vse obrnil na glavo in pretresel do temeljev. Blaž Jan je bil pripadnik kranjskega črnovojniškega topniškega oddelka št. 8/3, ki je imel zbirališče v Ljubljani. Ker je bil po poklicu tesar, so ga razporedili v artilerijski oddelek. Že 4. avgusta so slovenske polke poslali v Gradec (Graz) na Štajerskem. Od tam so 12. avgusta krenili na fronto v Galicijo proti Rusom. Njegov Landsturmartilerie Abteilung No. 8/3 so kot okrepitev poslali v ogromno trdnjavo Przemysl na Poljsko, v kateri je bil do 15. septembra tudi poveljniški štab cesarske Avstrije. Przemysl je bil trdnjavski sistem 12 utrdb z okoli 900 topovi in posadko do 120.000 soldatov. Imela je 14.000 konj za vleko kanonov, letala, s katerimi so prevažali pošto, in brezžični telegraf, s katerim je bilo poveljstvo trdnjave v zvezi z generalštabom. Rusi so jo že do začetka oktobra 1914 obkolili z ogromno premočjo v moštvu in orožju. 2. oktobra so Avstrijcem ponudili častno predajo, ki so jo le-ti zavrnili. Po kratki deblokadi oblegane trdnjave so jo Rusi kmalu stisnili v neprodoren obroč. Sledilo je dolgotrajno obleganje in izčrpavanje branilcev trdnjave. Zaradi pomanjkanja živeža so do marca 1915 poklali vse konje. Po neuspelem izpadu iz trdnjave in hudih izgubah je sledilo uničenje artilerije in vsega vojaškega materiala. 22. marca se je trdnjava predala in še isti dan so v ujetništvo odkorakali preživeli branilci, med njimi tudi Blaž Jan. Po treh mesecih so se znašli globoko v Aziji, v daljnem Turkestanu, kjer je bilo v okolici taborišče za vojne ujetnike Syr-Darya. Pestile so jih bolezni, huda vročina in pomanjkanje vode.

Konec julija 1915 je k Turščevim domačim na Mlino prispela ruska dopisnica očeta Blaža, ki se mu ni bilo usojeno vrniti domov. Po dolgih mesecih prva in poslednja …