V neposredni bližini centra mesta Velenja, na rahli vzpetini ob robu gozda, med Velenjskim gradom in gradom Šalek, stoji Vila Herberstein. Zgrajena je bila v drugi polovici 19. stoletja. Današnje ime nosi po zadnji plemiški lastnici, Marii Anni grofici Herberstein in Proskau. Vila Herberstein se uvršča med najbolje ohranjene vile v Sloveniji. Danes se v njej nahaja restavracija z vrhunsko kulinariko ter predstavlja pomemben kulturni in družabni prostor. Leta 1983 je bila vila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Rodbina Herberstein je ena najznamenitejših štajerskih plemiških rodbin, ki se prvič omenja že v 12. stoletju. Njen začetnik, Otto pl. Hartberg, je leta 1290 kupil gospoščino Herberstein v bližini Gradca. Kmalu, že leta 1320, se je začel poimenovati po gradu. Gospoščina je brez prekinitve ostala v lasti rodbine vse do danes. Skozi stoletja se je rodbina močno razvejala. Njeni predstavniki so opravljali najpomembnejše vojaške, cerkvene in državne službe, kar jim je poleg večjega ugleda prineslo materialno gotovost, ki je bila temelj njihove moči.
Zgodovinarji so našteli skoraj 400 moških pripadnikov rodbine, med katerimi je zagotovo najznamenitejši Žiga (Sigismund) Herberstein (1486–1566). Rodil se je 23. avgusta 1486 v Vipavi Leonardu Herbersteinu in njegovi ženi Barbari. Bil je izjemno nadarjen in razgledan. Pri 16 letih je na dunajski univerzi dosegel bakalavreat (najnižja stopnja akademske izobrazbe). Sodeloval je v vojnah proti Turkom in Benečanom. Zaradi uspehov v bojih je bil leta 1514 imenovan za viteza in kmalu še za dvornega svetnika. S svojimi uspehi v diplomaciji, ki so popisani v knjigi Moskovski zapiski, je sebi in potomcem prislužil baronski naslov in poskrbel, da je rodbina Herberstein postala prepoznavna. Podobno kot ostale plemiške rodbine so pomembno vplivali na politični, gospodarski in kulturni razvoj slovensko-avstrijskih dežel. Na Štajerskem so imeli do druge svetovne vojne obsežne posesti in več gradov, med njimi sta bila najpomembnejša Hrastovec (Gutenhag) in Vurberg (Wurmberg) pri Ptuju. V njihovi lasti so bili krajši ali daljši čas tudi Viltuš, Dornava, Betnava, Turnišče, Rotenturn pri Gornji Radgoni in še nekaj drugih gradov. Po drugi svetovni vojni so se umaknili s slovenskega ozemlja.
