Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto praznuje v letu 2016 častitljivo obletnico obstoja – pred sedemdesetimi leti, 1. marca 1946, je bila z Uredbo o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic ustanovljena Študijska knjižnica v Novem mestu kot ena od desetih pokrajinskih študijskih knjižnic v Sloveniji. Njene korenine pa segajo še mnogo dlje v preteklost, v davno leto 1865, ki ga, z ustanovitvijo Narodne čitalnice, štejemo za začetek javnega knjižničarstva v Novem mestu.
V minulih sedemdesetih letih je novomeška knjižnica, leta 1953 poimenovana po slovenskem pesniku, pisatelju in dramatiku Miranu Jarcu, prehodila dolgo razvojno pot in postala po svoji odličnosti in bogatih zbirkah domoznanskega gradiva prepoznavna v celotnem slovenskem prostoru. V devetdesetih letih 20. stoletja, po osamosvojitvi Slovenije, pa je med drugim orala ledino na področju računalniške obdelave in izposoje gradiva ter se povezala v enoten knjižnično informacijski sistem Slovenije. Tako je knjižnica v Novem mestu uspešno ujela korak s sodobno informacijsko družbo, se odprla široko navzven in postala nepogrešljivo stičišče vseh generacij in različnih ciljnih skupin uporabnikov v okolju, v katerem deluje.
Za uporabnike je danes prepoznavna kot klasična in kot virtualna knjižnica, dostopna vedno in povsod. Novomeška knjižnica namreč vse bolj postaja univerzalni prostor druženja in povezovanja ljudi – varen, prijazen in udoben prostor nenadomestljivega osebnega stika. Poleg tega pa kot »knjižnica brez zidov« uporabniku nudi širok spekter storitev na daljavo in morda še nedoumljivih novih možnosti, med katerimi so posebej zanimivi in dobrodošli sodobni pristopi pri oživljanju dragocenih knjižničnih domoznanskih zbirk ter kulturne dediščine, veličastna zmaga računalniških baz podatkov, nekoliko sramežljiv prihod e- knjige in še in še …
Zelo pomemben mejnik v delovanju knjižnice je gotovo tudi izgradnja novega prizidka k obstoječemu staremu delu, saj je bila v devetdesetih letih novomeška knjižnica vzorčen primer slovenske knjižnice z nemogočimi pogoji tako za zaposlene in uporabnike kot tudi za gradivo. Z odprtjem prizidka leta 2001 so bili vzpostavljeni osnovni pogoji za uspešen razvoj sodobne mestne knjižnice 21. stoletja. Po dolgotrajni borbi za knjižnične prostore danes Knjižnica Mirana Jarca deluje na 3.200 m2 uporabne površine, ponaša pa se tudi z laskavim nazivom ene najlepših evropskih knjižnic po izboru nizozemske nevladne organizacije NAPLE. A borba za prostore še ni končana. Morda pa bodo prizadevanja za dokončanje knjižnice vendarle kmalu obrodila sadove in se bodo uresničile dolgoletne sanje tako zaposlenih kot uporabnikov.
S trdim delom in sloneč na tradiciji, odprti za novo in neznano, je knjižnica v Novem mestu prejela več nagrad, priznanj in potrdil, da stopa po pravi poti. Najvišje priznanje pa knjižnici že od nekdaj dajejo njeni uporabniki, ki jo obiskujejo zato, ker jo potrebujejo in se v njej dobro počutijo.
