Na nedeljskih dogodkih prisotni gasilci so se ob sedmih zjutraj zbrali pred Mestnim domom. Do osmih so morali priti na Kongresni trg, saj se je tedaj začela slavnostna sveta maša, ki jo je prebral gasilski kurat, stolni kanonik dr. Mihael Opeka. Ob pol enajstih se je pričel slavnostni sprevod vseh gasilcev. Sprevod so oblikovali na Bregu, Napoleonovem trgu in Gosposki ulici, kjer so se zbrale narodne noše.
Prihod gasilcev iz vse Slovenije v Ljubljano
Časopisi so poročali, da so se gasilci iz drugih slovenskih krajev pripeljali z vlaki med 4. in 7. uro zjutraj. Tako je v Ljubljano prispelo na kongresne prireditve še okoli osem tisoč gasilcev: nekateri so bili v posebni krojeni obleki, drugi v civilu. Prvi so prispeli člani gasilskih žup Beltinci, Ljutomer, Gornja Radgona in Ormož, ki so se vozili skoraj vso noč. Za njimi so prišle gasilke župe iz Dravske in Savinjske doline s svojim posebnim vlakom. Ob pol 7. so se pripeljale dolenjske gasilske župe, kmalu za njimi pa posavske župe. Gasilci so se pripeljali tudi iz kamniške smeri ter iz drugih gorenjskih krajev.
Posebne vlake so na kolodvoru pričakali člani kongresnega tehničnega odbora, ki so dajali društvenim načelnikom in župnim starostom zadnja navodila za razpored pri povorki po Ljubljani in za udeležbo pri slovesni maši na Kongresnem trgu. Prispele skupine gasilcev so se zbirale na trgu pred Mestnim domom, s svojimi prapori in godbami. Po mestnih ulicah so odmevali odločni koraki gasilcev in vriskajoči zvoki njihovih godb, ki so budile zaspane Ljubljančane in jih izvabile na veliki gasilski dan. Z gradu pa so hrumeli v pozdrav topovski streli.
Na obeh trgih pred Mestnim domom, Vodnikovem in Krekovim, je bilo v jutranjih urah kakor v mobilizacijskem taborišču. Neprestano so prihajale preko Zmajskega mostu in od magistrata nove gasilske čete; igranje njihovih godb se je komajda slišalo v viharjih medsebojnih pozdravov. Društva so se razvrščala po vrstah, bataljon se je postavljal poleg bataljona.
Gasilska maša
Ko so proti pol osmi uri prispeli na zborno mesto gasilci, ki so bili prišli z zadnjimi vlaki, se je v enako vzornem redu začel razvijati sprevod, ki je vodil gasilsko vojsko mimo magistrata in Prešernovega spomenika po Wolfovi ulici na Kongresni trg k slavnostni maši. Na Kongresnem trgu je bil pred spomenikom Svete Trojice postavljen oltar, bogato okrašen s cvetjem, zelenjem, dragocenimi prti in krasnimi preprogami. Ko so začeli prihajati na trg prvi gasilski oddelki malo pred osmo uro, je prišel pred oltar tudi tedanji priljubljeni gasilski kurat, stolni kanonik dr. Mihael Opeka. Med odmevanjem prihajajočih godb je pregledal in uredil vse potrebne priprave za branje sv. maše. Na ogromni trg pa so prihajale nove in nove množice gasilcev, razdeljenih po župah. Številni ljudje so bili oblečeni v narodne noše. V prvi vrsti pred oltarjem so sedeli starosta slovanske gasilske zveze Adolf Seidl, predstavniki slovanskih gasilskih organizacij in delegacije drugih tujih gasilskih federacij, ki so se udeležile gasilskih svečanosti. Z njimi so sedeli tudi drugi častni gostje, predstavniki državnih in samoupravnih oblasti ter društev. Ko so prispele poslednje gasilske čete in je bilo na trgu zbranih devet do deset tisoč gasilcev, je dal na povelje načelnika gradbenega odseka g. Ricija Mayerja zvezni trobentač znak s trobento, da se pričenja slovesna maša.
Na gradu so zagrmeli topovski streli, po okrašenem Kongresnem trgu pa so zadonela povelja k molitvi slovenskih, srbohrvaških, čeških in slovaških čet. Pred spomenikom Sv. Trojice je pričel med izvajanjem nabožnih pesmi godbe Zarje kanonik dr. Opeka z branjem sv. maše, ki so si jo zaradi posebne priložnosti mnogi zapomnili. Po končani maši so se začeli gasilci v vzornem redu razhajati na bližnja zbirališča, določena za formacije slavnostnega sprevoda, gasilski voditelji in častni gostje pa so odšli na Univerzo k svečani seji Slovanske gasilske zveze.
Svečana seja
V zbornični dvorani ljubljanske univerze se je odvila slavnostna seja Vseslovanskega gasilskega saveza. Poleg funkcionarjev domačega gasilstva so bili navzoči tudi predstavniki gasilskih zvez iz tujine, v velikem številu posebej Čehoslovaki pod vodstvom gospodov Seidla in Machačka. Med predstavniki slovenskih oblasti so bili prisotni ban Sernec, ljubljanski župan in podžupan, rektor univerze prof. dr. Metod Dolenc, podpredsednik višjega deželnega sodišča dr. Golia, upravnik državne policije dr. Guštin, predsednik odvetniške zbornice dr. Janko Žirovnik, za Jugoslovensko-Čehoslovaško ligo njen predsednik minister dr. Albert Kramer, za splošno žensko društvo ga. Franja Tavčarjeva, za slovensko profesorsko društvo predsednik prof. Jeran, za Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Riko Fux in drugi. Na seji s se zvrstili številni govorniki, govorili pa so predvsem o večplastnem pomenu gasilstva za narod in državo ter pomenu kongresnih slavnosti za okrepitev zvez med slovanskimi narodi. Podelili so tudi odlikovanja zaslužnim gasilcem.
Sprevod po mestu in pozdravi pred poslopjem ljubljanske univerze
Na Napoleonovem trgu, v Vegovi in v drugih sosednjih ulicah so se začele gasilske župe po končani maši na Kongresnem trgu pripravljati za formiranje povorke. Točno ob pol enajstih je trubač zatrobil v znamenje, da se bo povorka začela pomikati po mestu. Na čelu povorke so jezdili trije gasilci s šlemi na glavah. Srednji je nosil zastavo, standardo, na kateri je bil na eni strani naslikan Sv. Florijan, na drugi pa gasilski znak. Za temi tremi konjeniki je igrajoč stopala godba »Zarja«, kateri so sledile tuje gasilske delegacije.
Občinstvo se je, da bi spremljalo sprevod, razporedilo vzdolž robnikov Rimske, BIeiweisove, Aleksandrove in Dunajske ceste, po katerih je korakala povorka proti sodniji in po Miklošičevi cesti na Marijin trg, po Prešernovi in Šelenburgovi ulici pa na Kongresni trg. V sredini dolge povorke so hodili Slovenci v narodnih nošah. Na čelu slovenske skupine je vriskajoč jahal jezdec, ki mu je sledila velika skupina slovenskih narodnih noš iz najrazličnejših krajev dravske banovine. Posebno ljubki so bili v narodnih nošah mali fantički in deklice, ki so jih vodile mamice in stare mame z roko po ljubljanskih ulicah, kjer je te malčke pozdravljalo toliko Ljubljančanov, da so se preplašeno stiskali k svojim spremljevalkam. Za skupino ženskih narodnih noš je pritrobental pastir s pastirskim rogom, ki je vodil slikovito skupino ženskih in moških gorenjskih narodnih noš. Na koncu se je opiral na zakrivljeno palico pastir s kožuhom. Tej skupini je sledilo še ogromno število drugih udeležencev, na primer gasilci iz Viča, gasilski veterani …
Na Kongresnem trgu so se gasilske množice razvrstile v približno istem redu kakor poprej pri maši, prapori pa so se postavili pred univerzo, na katere bogato okrašenem balkonu so bili zbrani gasilski voditelji in častni gostje. Prostrani trg pa so okrog in okrog obrobile zopet nepregledne množice občinstva.
Ko je prvi in glavni del gasilskega sprevoda prispel na Kongresni trg, so se na balkonu univerze zbrali udeleženci svečane seje Slovanske gasilske zveze. Z balkona se je nudil očem prekrasen in res veličasten prizor na trg, ki ga je omejevalo na podložni strani zelenje Zvezde, na vseh straneh pa mnogoštevilne množice veselih ljudi. Strumni korak gasilcev, žive koračnici njihovih godb, živo pisani gozd 80 gasilskih praporov, pestre skupine češkoslovaških in jugoslovanskih narodnih noš, vse to je napravilo na gledalce mogočen in nepozaben vtis. Ko so vsi prispeli na Kongresni trg, so se zvrstili govori in pozdravi: govorniki so bili Josip Turk, starosta Slovanske gasilske zveze Adolf Seidl, ljubljanski župan dr. Puc ter predstavnika bolgarskih in dalmatinskih gasilcev. Končno so se vodje gasilstva zahvalili članstvu za vzorno izvedeni sprevod ter zaključili dopoldanski spored. Ogromna gasilska vojska je začela zapuščati Kongresni trg v istem redu, kakor je prišla nanj. Gasilske čete so odkorakale po Wolfovi in Stritarjevi ulici na Vodnikov trg, medtem ko so jih gledalci burno pozdravljali in obmetavali s cvetjem. Na Vodnikovem trgu in pred Mestnim domom se je sprevod razšel. Godbe so šle do večjih ljubljanskih gostiln, kjer so še dalje neumorno igrale gasilcem pri kosilu, gasilske množice pa so napolnile tudi manjše lokale. Nebo nad Ljubljano se je stemnilo in nastal je naliv, ki je bil poletno osvežilen.
Banket v kazinski dvorani
Ob enih popoldne so v veliki dvorani Kazine pripravili banket. Ljubljanska mestna občina ga je organizirala za tuje in slovenske odposlance. Banketa se je udeležilo mnogo ljubljanskih veljakov, med njimi denimo rektor ljubljanske univerze dr. Metod Dolenc, predsednik Rdečega križa dr. Krejči, predstavniki Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Fux, Kajzelj in Flegar. Banketa so se udeležili tudi 80-letni člani ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva gospodje Lapajner, Ivan Perme in Fran Medic, ki so pred petdesetimi leti avgusta praznovali 10-letnico obstoja Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva, ki je bilo takrat še dokaj nacionalno nevtralno. Goste je v imenu ljubljanske občine pozdravil župan dr. Puc. Zvrstili so se številni tuji govorci, ki so se zahvalili županu za prisrčen sprejem v Ljubljani. Nazdravili so njemu in ljubljanskemu prebivalstvu. Vsi pozdravni govori so bili sprejeti z burnim odobravanjem. Prav posebno navdušenje pa je vzbudil govor predsednika bolgarskih gasilcev g. Nimča Peteva, ki je poudarjal potrebo čim tesnejše združitve med Jugoslavijo in Bolgarijo. Banket je izredno dobro pripravil g. Fran Krapež.
Popoldanski javni nastop
Proti športnemu prostoru Ilirije so krenile velike množice občinstva. Naval je postajal vse večji, čim bolj se je bližala ura javnega nastopa. Zbralo se je okrog 10.000 ljudi iz mesta in s podeželja. Številni policijski straži in gasilskim redarjem se je komaj posrečilo vzdrževati red. Kmalu po peti uri je gasilski trobentač dal znamenje za začetek.
Na tribuni so na častnem mestu sedeli predstavnik kralja brigadni general Popović, predstavniki tujih in slovanskih gasilskih organizacij ter najvišji cerkveni in posvetni dostojanstveniki. Na prostrano prizorišče je prikorakala gasilska armada. Starosta JGZ Turk je kraljevemu predstavniku izročil dar češkoslovaškega gasilstva ter izjavil, da se bo jugoslovansko gasilstvo napravilo vse, da se izkaže vredno velike pozornosti in visoke ravni zaščite ljubljenega kralja. Adolf Seidl, starosta Slovanske gasilske zveze, pa je naprosil generala, naj sporoči kralju izraze spoštovanja vsega slovanskega gasilstva. Njegovemu Slava klicu se je navdušeno pridružila vsa ogromna množica in svečano so odmevali akordi državne himne.
Ob zvokih koračnic so gasilske čete napravile slovesen mimohod pred kraljevim. Občinstvo je četam ob odhodu burno ploskalo. Po daljšem odmoru je nastopila vrsta čeških samaritanov, ki so v obliki vaj prikazali razne načine obvezovanja ranjencev ter s svojim veščim manevriranjem navdušili zbrano občinstvo. Po končanih vajah so tudi oni napravili slovesen mimohod. Gledalci so vzklikali: Živeli Čehoslovaki! Samaritani so izkazali čast kraljevemu zastopniku in vodstvu jugoslovanske gasilske zveze. Takoj za češkimi samaritani je prikorakala vzorna vrsta čeških gasilcev, ki je izvrstno izvedla lepo sestavljene vaje s sekiricami in nato po pozdravnem klicu »Jugosloveni Zdravo« zapustila telovadišče. Na vadišču sta z nastopom nadaljevala dva oddelka džakovskih in sarajevskih samaritank z rdečimi tablami. Lep je bil tudi nastop džakovske moške vrste s sekiricami. Vsi nastopi so poželi živahno odobravanje.
Nato so na vadbeni prostor hitro pripeljali veliko motorno brizgalno ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva. Njej je sledila še stara ročna brizgalna barjanskega gasilnega društva, ki sta jo v vpregi pripeljala dva konja. Upravljali so jo mali naraščajniki, ki jih je občinstvo radostno pozdravilo. Obe vaji sta bili natančno izvršeni. Precejšnje zanimanje so vzbudile tudi vaje samaritanskega oddelka, ki jih je vodil doktor Mis.
Proste vaje s sekiricami in požarna vaja
Najzanimivejše točke so bile vaje slovenskih gasilcev s sekiricami pod vodstvom načelnika Hojana. Nastopilo je osemsto gasilcev v paradnih uniformah, ki so te vaje izvajali z naravnost brezhibno natančnostjo. Posebna atrakcija je bila četa rosno mladih barjanskih gasilcev (naraščajnikov), ki so odločno izvajali iste vaje kot starejši gasilci. Gledalci so s silnim ploskanjem in z navdušenim klicanjem izražali svoje zadovoljstvo nad videnim. S tribune je pohitel starosta moravske zveze ter prisrčno čestital najmlajšim gasilcem. S strumnim sprevodom so gasilci ob gromkem odobravanju gledalcev zapustili vadišče in načelnik Hojan je izjavil generalu Popoviču, da se pričenja zadnja točka: gašenje požara na pivovarni Union.
V pivovarni Union je izbruhnil požar, ki so ga zanetile posebej izdelane bombe iz letal. S temi bombami naj bi požgali pivovarno in gasilstvo je nastopilo, da zatre požar, reši navidezno ogrožene ljudi ter nudi pomoč ranjencem. Moštvo je pri tej vaji pokazalo vso svojo spretnost. V hipu so se na podstrešnih oknih pokazali gasilski šlemi, z oken so razmotali dolge vrvi in pogumni gasilci so plezali po vrveh z »goreče« hiše. Medtem so stopile v akcijo motorne brizgalne ter z obeh strani oblivale visoko poslopje s curki vode. Na eno okno so potegnili veliko rešilno platno in po njem spuščali na cesto iz četrtega nadstropja one, ki so bili najbolj ogroženi. Prijetno je presenetila gledalce urna četa dimnikarjev, ki so se z mačjo spretnostjo pojavili v hipu na strehi ter urno splezali na visoke dimnike. Na žalost je v te nadvse zanimive mokre vaje poseglo tudi nebo s svojimi zalogami mokrote in preprečilo izvajanje , ki mu je občinstvo sledilo z živim zanimanjem in razumevanjem. Gledalci so tudi glasno pohvalili dokaze pripravljenosti in hrabrosti ljubljanskih gasilcev. Naposled je pravi naliv končal spored dneva in ogromne množice so se hitro vračale v mesto.
Popoldanski nastopi so docela opravičili najbolj optimistična pričakovanja. Kaj zmoreta resna volja in disciplina, so pokazale sijajne vadbe s sekiricami, ki jih je izvrševalo 800 mož.
Poslovilni večer
Tretji, dejansko pa glavni dan gasilskega kongresa, se je zaključil s poslovilnim večerom na vrtu restavracije »Zvezda« in na vrtu hotela »Union«. Takratni minister dr. Schwegel, ki se je vrnil s proslave 600-letnice Kočevja, se je udeležil poslovilnega večera v Zvezdi, kjer je v daljšem govoru poudaril velik pomen vseslovanskega gasilskega kongresa in čestital gasilcem za vse sijajne uspehe. Zahvalil se mu je starosta JGZ Josip Turk.
