V torek je Josip Stritar odpotoval na Bled, kjer so ga nastanili v vili Toplice. Naslednje jutro sta se s soprogo odpeljala na Dunaj. Pred odhodom na Bled so v ljubljanski kolodvorski restavraciji po županovem naročilu pripravili zajtrk, katerega se je udeležilo več uglednih gospodov in dam. Od profesorja Stritarja sta se v kratkih, a prisrčnih napitnicah poslovila ljubljanski župan in dr. Zbašnik.
Kakor je zapisal časopis Gorenjec, so bili na Bledu pesnikovega obiska nadvse veseli. Takoj pri vhodu v vas so ga pozdravili šolski otroci; neka deklica je Stritarju s kratkim, a ljubkim pozdravom izročila šopek poljskih cvetk. Stritar se je nastanil in si ogledal Bled. Zvečer je sledila podoknica. Gasilci so nosili lampijone, Rusov kvartet je zapel tri pesmi („Domovina, mili kraj “, „ V gorenjsko oziram “, „Slovenec sem”), potem pa je hčerka blejskega župana, oblečena v narodno nošo, s srčnimi besedami pozdravila pesnika. Burni živio klici mnogoštevilnega občinstva, med katerim je bilo mnogo deklet v narodni noši, so odmevali čez jezero in v tiho noč. Stritar se je ganjen zahvalil. Omenil je tudi, da ga je srečala na sprehodu mala deklica, ga spoznala in mu podala šopek šmarnic, ki jih je imela v rokah. To ga je tako razveselilo, da si vzame te šmarnice na dom v trajen spomin.
