Pokopališče sledi poteku strelskih rovov, iz katerih so se jeseni 1917 Nemci podali v boj. Od Soče je bila zgradba videti nenavadna, ozka in visoka.
Dimenzije nemškega svetišča niso tako izstopajoče kot npr. pri italijanski kostnici v Kobaridu. Obzidje spominja na obrambni zid. Za gradbeni material je bila namerno izbrana temnejša rdečkasto siva breča. Za visoki zid so bili preneseni posmrtni ostanki padlih nemških vojakov, grobno površino pa je pokrivala zelena preproga. Tlakovana pot ob grobnem polju pelje do dvignjene terase, od koder se odpira pogled na Sočo in volčansko polje. Iz majhne pokrite lope se vstopi v predprostor, ki je tlakovan z zelenim porfirjem. Od tod nekaj stopnic vodi do osrednje grobnice, kjer se na treh stenah v zlatem mozaiku svetijo imena padlih nemških vojakov. Mozaik sta izdelala brata van Treeck iz Münchna. Na dnu grobnega oboka je postavljena kvadratna plošča iz rdečega peščenjaka, na sredi katere je bil grb VDK-ja, po celotnem zunanjem robu plošče pa napis iz Edde Besitz stirbt, Sippen sterben, du selbst stirbst wie sie; eines nur ist, das ewig bleibt: der Toten Tatenruhm! (Lastnina umre, rodovi umrejo, ti sam umreš kot oni; edino, kar večno živi, so slavna dejanja mrtvih.) Plošča je delo münchenskega kiparja Karla Riepla. Visoko zgoraj v prostoru osrednje grobnice je umeščen zvon z vdelanim napisom: Künde zu Glockenlang/Ewigen Heldensang/Jungdeutschland Dank! (Naznanjaj, ti zven zvona, večno junaško pesem, mlada Nemčija hvala!) Izdelan je bil v Münchnu, zadonel pa naj bi vsako leto na spominski dan. Fino kovana mreža kot notranja pregrada med predprostorom in osrednjo grobnico ter vhodna v bron okovana vrata je izdelal münchenski kovaški mojster Mihael Erl. Zanimiva pa so tudi vhodna vrata v obzidje, izdelana iz cevi pušk mavzeric. Leta 1938 so na steno v predprostoru nasproti vhoda dodali štiri lesene table iz delavnice Karla Riepla. Na ploščah so imena padlih avstrijskih vojakov, ki so jih premestili z vojaškega pokopališča v Kobaridu. V grobove od št. 229 do 285 so jih pokopali po dva. Vsi ostali pa so bili ekshumirani iz prvotnega nemškega vojaškega pokopališča v neposredni bližini. Med obzidje so bili po načrtu iz leta 1940 umeščeni 304 grobovi s po dvema mrtvima (z izjemo dveh grobov s po enim) ter večji skupni grob za 340 neznanih vojakov. VDK je leta 2017 v prispevku ob stoletnici konca prve svetovne vojne omenil še, da so spomladi 1945 v Tolminu pokopali tudi nekaj mrtvih Wehrmachta.
