Tako kot mnoge druge podjetnike v Sloveniji je po vojni komunistična oblast tudi Avgusta Westna, Adolfa Westna ml. in Maxa Adlofa Westna obravnavala kot sodelavce nemškega okupatorja in jih obsodila pred vojaškim sodiščem. Javni tožilec dr. Kostja Konovalenko je zoper nje sestavil obtožnico, v kateri jih je obtožil, da so zagrešili zločinstva po 14. členu Uredbe o vojaških sodiščih z dne 24. maja 1944. Obtožnica je vsebovala štiri točke, v katerih jim je bilo očitano: [1]
[1] Zgodovinski arhiv Ljubljana, Vojaško sodišče Ljubljanskega vojnega področja v Ljubljani, kazenski spisi, kazenski spis I Sod 1484/45.
»1. da so kot odgovorni predstavniki A. Westen d. d. v Celju in Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. stavili ti svoji podjetji na razpolago in gospodarsko izkoriščanje okupatorju s tem, da so v tovarni A. Westen v Celju zgradili nov objekt, ki je služil izrecno v vojne produkcijske svrhe, da je bilo celotno podjetje vključeno v nemško vojno industrijo ter izdelovalo dele za letala, morske mine in razne druge dele za nemški vojni aparat, da so apnenice, last Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku polno obratovale in dobavljale apno za Tvornico dušika d. d. v Rušah, katere lastnik in eksploatator je bil nemški nacistični velekoncern I. G. Farbenindustrie, eden od največjih proizvajalcev vojne industrije;
2. da so obtoženci: Westen Avgust, Westen Adolf, dipl. inž. Westen Max Adolf vsi, čeprav jugoslovanski državljani, bili člani izdajalske politične organizacije Kulturbunda že pred zlomom Jugoslavije, da sta obtožena Westen Avgust in Westen Adolf prispevala v letu 1940 Din 60.000 članarine, obtoženec Max Adolf Westen pa Din 40.000, da je Westen Adolf bil že od leta 1936 Parteigenosse in da je ob zlomu Jugoslavije navdušeno sprejemal okupatorje, da je obtoženec Westen Max Adolf bil član NSDAP (Nacionalsocialistične nemške delavske stranke – op. M. M.), da je takoj po zasedbi Celja v tovarno prišel v nemški uniformi in hodil po tovarni v spremstvu vodilnih osebnosti nacistične vojske in civilne uprave in da je prirejal pojedine, ki so izzvenele v manifestacijo Führerja;
3. da so obtoženci Westen Avgust, Westen Adolf in Westen inž. Max Adolf imeli že v času pred zlomom Jugoslavije nameščene v podjetju A. Westen d. d. Celje vodilne uradnike petokolonaše, da se je v podjetju vodila kartoteka Kulturbunda, da je bil občevalni jezik v tvornicah izključno nemški, da je bilo vse dopisovanje in naročila internega značaja v nemščini, da je podjetje podpiralo nemške prireditve v Celju in zanje delilo brezplačne vstopnice, da so bili slovenski delavci veliko slabše plačani od nemških, da so bili v letu 1938 iz podjetja odstranjeni predstavniki delavskega športnega društva Olimp, zavedni Slovenci in delavski športniki;
4. da so kot odgovorni predstavniki Tovarne kemičnih izdelkov d. d. v Hrastniku imeli v času pred zlomom Jugoslavije nameščene v tem podjetju kot vodilne uradnike znane petokolonaše, da je bil občevalni jezik v podjetju nemški, da sta bila knjigovodstvo in korespondenca nemška, medtem ko se je slovenščina uporabljena edino le v občevanju z uradi, da so sprejemali slovenski uslužbenci dva do trikrat nižje plače od Nemcev, da so nemški nameščenci sprejemali še posebne nagrade, katerih slovenski nameščenci niso dobili.
Sodni proces proti Avgustu Westnu, Adolfu Westnu in Maxu Adolfu Westnu je potekal 22. in 23. avgusta 1945 pred Vojaškim sodiščem Ljubljanskega vojnega področja v Ljubljani. Poleg njih je bil vanj vključen tudi Josef Pfeiffer, ki je bil upravni svetnik firme A. Westen d. d. in član upravnega odbora Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d.. Ker sta Avgust in Adolf Westen že leta 1944 zapustila Celje in odšla živet v Švico oziroma Avstrijo, Pfeiffer pa je to storil neposredno pred kapitulacijo Nemčije, je na procesu od obtožencev bil prisoten samo Max Adolf Westen, ostalim trem pa je sodišče sodilo v njihovi odsotnosti.
Sodišče je obtožence spoznalo krive po vseh štirih točkah obtožnice in jih na podlagi 14., 16. in 17. člena Uredbe o vojaških sodiščih z dne 24. maja 1944 in z uporabo Zakona o vrstah kazi z dne 5. julija 1945 obsodilo:[1]
1. Avgusta Westna na smrtno kazen s streljanjem, na kazen trajne izgube državljanskih in političnih pravic in na zaplembo premoženja;
2. Adolfa Westna na smrtno kazen s streljanjem, na kazen trajne izgube državljanskih in političnih pravic in na zaplembo premoženja;
3. Maxa Adolfa Westna na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo petnajstih /15/ let, na kazen izgube državljanstva in na zaplembo premoženja.
Smrtno kazen z ustrelitvijo in zaplembo premoženja je sodišče izreklo tudi Josefu Pfeifferju.
[1] Prav tam
