Takoj po nemški zasedbi Celja aprila 1941 so politično vodstvo v Westnovi tovarni emajlirane posode prevzeli člani Švabsko-nemške kulturne zveze (Schwȁbisch-deutscher Kulturbund). Kulturbund, katerega člani so bili tudi vsi trije Westni, je imel pred vojno v njihovem podjetju močno postojanko. Političnemu vodstvu v podjetju je načeloval inž. Erich Greiner, ki je bil zagrizen nacist, njegovi najtesnejši sodelavci pa so bili obratni pooblaščenec Albert Heiligstein, sudetski Nemec Karl Körber ter inž. Walter Graham.
V podjetju so uvedli pravi teror. Najprej so dosegli, da so bili izseljeni vsi tisti delavci in nameščenci, ki so jih imeli na že izdelanih seznamih. Skupaj jih je bilo izseljenih 26. Od zaposlenih so »zahtevali, da se govori v obratu edino le nemško, da morajo vsi pozdravljati z dvignjeno desnico ter jih pod pretnjo odpusta iz službe silili, da aktivno sodelujejo v nacističnih organizacijah. Po vsem obratu so postavili svoje ovaduhe, ki so nadzirali delavstvo ter sproti javljali vsak prestopek na pristojno mesto.«
Vsi zaposleni so bili pod nadzorom Varnostne službe (Sicherheitdienst), ki je opravljala obveščevalno službo v podjetju in je vsakega osumljenca predala Gestapu. Med okupacijo je bilo iz Westnove tovarne emajlirane posode zaprtih 51 delavcev in nameščencev, od katerih je bilo 27 ustreljenih. Poleg Sicherheitsdiensta je za varnost v podjetju skrbela tudi tovarniška zaščita (Werkschutz), katerega poveljnik je bil zgoraj omenjeni inž. Erich Greiner.
Nemške okupacijske oblasti so Westnovo celjsko podjetje vključile v svojo oboroževalno industrijo in ga uvrstile v skupino Luftwaffe. Podjetje je bilo neposredno podrejeno Oboroževalni komandi (Rüstungskomando) v Gradcu, katere zaupnik v podjetju je bil Kurt Gröger. On je kot namestnik obratovodje Maxa Adolfa Westna skrbel, da so bile naloge, ki jih je Westnovemu podjetju postavljal Rüstungskomando, tudi izvršene.
Rüstungskomando je najprej leta 1941 opravil pregled tovarniških objektov in določil, da se bosta dva novozgrajena objekta, ki do takrat še nista bila v obratovanju, uporabila za vojno industrijo. V začetku leta 1942 so vanju namestili stroje, in sicer v enega za popravilo kril in trupov vojaških letal Dornier (DO-217), ki so jih izdelovali v Nemčiji v kraju Friedrichschafen, v drugega pa za izdelovanje oklepnih plošč (Panzerplatte). Od junija 1942 do septembra 1944 so popravili približno 980 letalskih kril in 400 letalskih trupov. Obrata sta predstavljala poseben oddelek, imenovan DO-Halle. Ker je bil ta oddelek pod nadzorom Sicherheitdiensta, je bil vstop vanj mogoč le s posebno legitimacijo, vsak v njem zaposleni pa je moral podpisati izjavo, v kateri se je obvezal, da ne bo govoril, kaj dela, niti o načinu dela. Zaradi bližajoče se fronte je bil leta 1944 oddelek DO-Halle skupaj z nemškim strokovnim kadrom prestavljen nazaj v Friedrichschafen.
Poleg izvajanja popravil kril in trupov vojaških letal Dornier ter izdelovanja oklepnih plošč je Westnovo podjetje za potrebe nemške vojske izdelovalo še celo vrsto drugih izdelkov, kot denimo stabilizatorje za bombe, ohišja za morske mine, zaboje za municijo, čutarice in porcije iz aluminija itd. Ko je začelo proizvajati izdelke za nemško vojsko, se je število v njem zaposlenih od 1.100 povečalo na okoli 2.000, delavcem pa so delovnik iz 8 ur podaljšali na 10 ur.
