Silvo Karo se je junija 1982 z brniškega letališča odpravil v Denver. Z njim so bili še Janez Jeglič – Johan, Roman Cerar – Cibo in Janko Humar. Odzvali so se na oglas Alpinističnih novic v Delu na predlog Američanov za izmenjavo štirih do šestih plezalcev s plezalci v Koloradu.
Denarja je takrat vedno primanjkovalo, poleg tega je bilo treba kupiti nekaj opreme. Silvo je imel privarčevanega nekaj denarja od dela na strehah, nekaj si je sposodil, nekaj pa je naprosil po domžalskih tovarnah. Športne opreme v bivši Jugoslaviji ni bilo mogoče kupiti. Nekaj malega se je našlo na policah trgovine Slovenija šport, vse drugo pa je bilo treba kupiti v Italiji ali v Schustru v Münchnu.
V Denverju jih je pričakal Steve Komito, nekdanji alpinist, ki je takrat popravljal in prodajal hribovske čevlje. Poznali so ga vsi in njegova hiša je bila vedno odprta za plezalce, ki so prišli plezat v Estes Park. Treba se je bilo privaditi granita in clean climbinga, kjer v nasprotju z domačimi stenami skoraj ni bilo klinov. Američani so prosto plezanje iznašli iz ekoloških razlogov – stene niso hoteli uničiti s klini. Zato so vse kline, ki so jih med plezanjem zabili v steno, nato tudi izbili in odnesli s seboj. Torej gre za plezanje, kjer ne puščaš sledi za seboj, lahko pa uporabljaš vse. Naši plezalci so med tem obiskom plezali v stenah: Crescend Wall, Twin, Owls, Batman Rock, The Book, The Book Mark, The Bockend, The Pear in Sundance Buttres. Od daljših smeri so preplezali še smer Jackson-Johnson v 3875 metrov visokem Hallett Peaku. Nato so se z najetim avtom odpeljali do Wyominga in Južne Dakote. V Wyomingu jih je pričakal Hudičev stolp in smer McCarthy West Face z oceno 5.12. V Južni Dakoti je trojica brez Johana, ki si je poškodoval roko, plezala po čudovitih kamnitih iglah, posejanih po iglastem gozdu.
Po vrnitvi na izhodišče v Denver h gostitelju Stevu so obiskali še Eldorado Canyon, kjer sta se z Johanom lotila znane smeri Genesis. Nato sta se v kanjonu zapodila v smer Diving Board 5.11a, na koncu pa sta preplezala še glavno smer v kanjonu Naked Edge. Celotna smer je eno samo lepo vijuganje med fenomenalnimi prehodi po golem in zelo izpostavljenem razu. Skala je nudila raznoliko plezanje in pokazati sta morala prav vse znanje, kar sta ga pridobila v mesecu plezanja v granitu, da sta to veličastno smer, ki ju je gostila dobrih šest ur, zmogla preplezati.
Ker so si želeli plezati čim več smeri tudi v višjih predelih Rocky Mountains, jih je Steve Komito peljal do izhodišča, potem pa so šli peš mimo Black Laka do Georges Glacierja, kjer so se utaborili. Silvo in Johan sta v Spearheadu (3883m), najprej preplezala smer Syke’s Sickle, nato pa gori dodala novo, ki sta ji nadela ime Domžalska in jo ocenila s 5.10, A2. Janko in Roman sta pustila slovensko sled v sosednji gori McHenry’s Peak in jo imenovala Tolminska.
Julija so se podali na njihov glavni cilj v visokogorju, v vzhodno steno Long Peaka – Diamond, 4344 metrov, za konec enomesečne ameriške avanture so šli še v drzno, 350 metrov visoko iglo Petit Grepona. V Koloradu in okolici so prebili dober mesec, zabili vsega skupaj nekaj klinov in še to samo v prvenstvenih smereh, vse ostalo je šlo v prostem slogu. Skupno so opravili 172 vzponov. Karo in Jeglič sta kot prva Slovenca preplezala smer IX. stopnje v osamelcu Devil’s Tower.
