»Moji nemirni duši, ki kot senca hodi za menoj že od rane mladosti, so gore dobro dele, v njih se je sproščal nemir, telo utrudilo, da je bila pot v dolino vesela, duša mirna in korak mehak. A dlje ko sem bil v dolini, več je bilo nemira in telo je klicalo po naporih. Silen je ta nemir in težko razumljiv mirnim dušam. Ta energija nemira pa ne pride kar tako, privre kot Soča ob neurju, ko ji podzemni svet Julijskih gora postane pretesen; takrat prihrumi izpod skalovja in divje zareže po strmi strugi navzdol, kjer ji mogočne skale in ozke soteske pobirajo moč in ostrino, da na koncu mirna privijuga do Jadrana. Lepa smaragdno zelena Soča pa skriva tudi nevarnosti, tako kot alpinizem, lepota in nevarnost hodita vštric. Naša alpinistična generacija je globoko zabredla v to divjo reko, precej nas je premetavalo po strminah in nikakor se ni hotela umiriti, a bolj ko smo se bližali mirnim vodam, vse manj nas je ostajalo. Tudi angel varuh me je že zapuščal in večkrat opomnil, da bo dovolj. Na zadnji odpravi sem ga že pošteno pogrešal, a je na koncu le prišel in povedal, da je tudi on že utrujen.«
Iz knjige Alpinist, Silvo Karo
Silvo Karo je sredi novembra 2022 v francoskem Brianconu postal drugi slovenski alpinist prejemnik »alpinističnega oskarja«, zlatega cepina za življenjsko delo. Prvi Slovenec, ki je prejel to prestižno nagrado, je bil leta 2018 Andrej Štremfelj.
Gorništvo je del slovenske narodne identitete, odnos Slovencev do gora pa strasten in iskren. Posebno mesto pri tem ima seveda Triglav. Najvišja gora Vzhodnih Julijskih Alp je istočasno najvišji vrh Republike Slovenije. Umeščen je v državni grb in prek grba v državno zastavo ter predstavlja najmočnejši narodni simbol Slovencev. Tako ni nič nenavadnega, če se ta majhna podalpska dežela lahko pohvali s številnimi izjemnimi alpinisti svetovnega slovesa in uspehi, ki niso ostali neopaženi.
Silvo Karo je od leta 1977 opravil okoli 2000 plezalnih vzponov, med njimi je 300 prvenstvenih, udeležil se je 27 alpinistično-plezalnih odprav na različne konce sveta, od Himalaje do Grenlandije. Nanj je močno vplival še en velikan alpinizma, Franček Knez, in skupaj z Janezom Jegličem Johanom so sestavili odlično navezo. Imenovali so jih trije mušketirji, s svojimi vzponi pa so navdihovali številne generacije novih plezalcev po vsem svetu. Za enega Karovih največjih dosežkov velja vzpon na Bhagirathi III, ko sta z Jegličem v šestih dneh v alpskem slogu preplezala izjemno zahtevno zahodno steno gore. Ta izjemni uspeh je bil doma skorajda spregledan, v tujini pa ocenjen kot eden največjih alpinističnih dosežkov vseh časov v velikih stenah. Silvo Karo je glavni akter zlate dobe slovenskega alpinizma. Zaradi lastne skromnosti in zadržanosti ni zelo prepoznaven v širši športni javnosti, a je legenda med alpinisti, še posebej v tujini. Opišemo ga lahko tudi kot pisca, fotografa, snemalca, vabljenega udeleženca okroglih miz in žiranta na filmskih festivalih. Je tudi dobitnik številnih priznanj in nagrad: Bloudkova nagrada (Ljubljana, 1987), srebrni encijan za najboljši alpinistični film (Trento, Italija, 1989) in za dosežke v alpinizmu (Trento, Italija, 1998), nagrada UIAA za najboljši alpinistični dosežek (Trento, Italija, 1989), zlata medalja za dosežke na alpinističnem področju (Milano, Italija, 2000) in srebrna plaketa Občine Domžale (Domžale, 2004).
Silvo Karo se je rodil leta 1960 v majhni vasici Brdo pri Ihanu v občini Domžale. V svoji knjigi Alpinist, ki je izšla leta 2018, iskreno piše, da se lahko prav Planinskemu društvu Domžale in Občini Domžale zahvali, da je lahko obredel dobršen del svetovnih gorstev. Seveda ne pozabi omeniti družine, Planinske zveze Slovenije in številnih sponzorjev iz Domžal in drugod, ki so ga podpirali na izjemni poti. V Sloveniji so na njegovo pobudo zgradili prvo umetno plezalno steno, ustanovil pa je tudi slovenski Festival gorniškega filma. Že 17. festival gorniškega filma bo potekal od 13. do 18. februarja 2023. Njegovih številnih uspehov v domačih in tujih stenah je toliko, da jih lahko preberete na kronološkem seznamu Planinskega društva Domžale.
Digitalna zgodba je namenjena predstavitvi in počastitvi tega izjemnega alpinista, skromnega človeka velikih dejanj, ki nam je prijazno zagotovil gradivo, s katerim smo lahko v Knjižnici Domžale sestavili mozaik njegovega življenja, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Zgodba seveda ne vsebuje vsega, kar bi lahko o njem zapisali, osredotočili smo se na nekaj mejnikov in največjih uspehov. Leta 2018 je izšla njegova izjemno zanimiva in odkrita avtobiografija z naslovom Alpinist, ki je bila naša osnova za pripravo te digitalne zgodbe.
