Janez Hausenbichler je ostal načelnik Požarne brambe do leta 1888, ko je postal župan. Na čelu brambe ga je nadomestil Josip Širca.
Oba, tako Hausenbichler kot Širca sta želela poslovati samo v slovenskem jeziku. Kot žalski župan je Janez Hausenbichler, takoj po prevzemu funkcije, začel uradovati samo v slovenščini. Enako mu je sledil tudi Josip Širca s poveljevanjem v slovenskem jeziku. Pri tem je sestavil majhno knjižico, ki jo je uporabljal pri slovenskem poveljevanju. V času hudega avstrijskega raznarodovalnega pritiska je naletel na velik odpor. Zapisnik pri tem pravi: »…četa je zmajevala z glavami in nejevolno zrla na načelnika, zaslišavši prvo povelje POZOR. Pa to ga ni uplašilo. Z odločnim glasom je poudarjal, da se bo poveljevalo odslej v slovenskem materinem jeziku, a kdor noče se temu ukloniti, naj raje izstopi…«. To je vodilo v krizo, saj je bilo kar nekaj izstopov, ampak je ostalo pri slovenskem poveljevanju.
