Deset let kasneje, 15. julija 1923, je Franc Zelenik v Slovenskem narodu objavil poziv izkušenim ljubiteljem narave, naj mu pomagajo pri vodenju skavtske mladine. Pavel Kunaver jih je obiskal na njihovem prvem taboru v Kamniški Bistrici. Navdušenje je bilo popolno in obojestransko. Takoj se je vključil v vodenje skavtske organizacije. Postal je četovodja Zmajevega stega, kmalu za tem pa starešina Dravske skavtske župe.
Kot chief-scout slovenskih skavtov je sodeloval v mednarodni skavtski zvezi. Osebno se je spoznal z ustanoviteljem organizacije Baden Powellom. Svoje skavte je popeljal na mednarodna srečanja – »Jamboreeje« v Anglijo, Madžarsko, Avstrijo.
Skavtizem je prežel vso njegovo družino. Žena Henrieta je skrbela za podmladek – volčiče in prehrano na taborih. Otroci pa so bili z njima od svoje rane mladosti. Vodja skavtske organizacije je ostal vse do izbruha druge svetovne vojne. Zadnjič so postavili svoje šotore v Bohinju leta 1940.
Po drugi svetovni vojni je s starimi skavti in gozdovniki 22. aprila 1951 ustanovil Taborniško organizacijo. Zanjo je navdušil svoje učence na Klasični gimnaziji. Nastala je Triglavska četa. Organizacija se je hitro širila. Iz Triglavske čete je nastal Zmajev odred (
Zmajev rod) iz njega pa številni drugi rodovi.
Pavel Kunaver je bil ves čas z njimi na taborih in izletih. Svoje izkušnje je prenašal na mladi rod. Poseben čar so imele jasne noči na taboru, ko je postavil na jaso svoj teleskop, skozi katerega so se videli novi svetovi.
Ob tabornem prostoru, pod Goričico v Bohinju, si je postavil svojo skromno kočico – svoj mali raj, da je lahko ostal v osrčju planin in blizu
svojim tabornikom.
