Grofje Zabeo so bili zelo bogati in so imeli v času pred 2. svetovno vojno v Kraljevini Jugoslaviji 4.700 ha gozdnih ter obdelovalnih površin, v Italiji več kot 3.300 ha, poleg tega pa še nepremičnine, hiše ter veliko tovarno (predilnico) v Avstriji. Vse skupaj je bilo po sodni cenitvi leta 1931 vredno približno toliko kot več kot 30 graščin, kakršna je bila falska. Grofje so bili poslovno sposobni in napredni in so bili na območju nekdanje »velike« ruške občine pomembni gospodarstveniki, zaposlovalci, razvojniki, ljubitelji narave, dobrodelneži (Giovanniju Zabeu je bil leta 1891 podeljen naslov častnega občana, sinu Alfonsu pa so se zaradi njegove dobrodelnosti ob smrti leta 1932 tukajšnji časopisi oddolžili z nazivom »oče revežev«). Zlasti gasilci, različna društva, cerkev pa tudi navadni občani so čutili njihovo dobrodelnost. Za gosposko in reveže so prirejali veselice, zabave pri falski gostilni, smučarske tekme pri graščini in na Klopnem vrhu.
Grof Alfons Zabeo se je rodil 1. junija 1864 na Dunaju. Družinske korenine družine Zabeo so segale vse do leta 1600. Alfons Zabeo je bil tretji otrok zapovrstjo v zakonski zvezi grofa Giovannija in njegove žene Karoline.
Alfonsov oče Giovanni Zabeo je kupil gospoščino Fala leta 1875. Gospoščina je bila po obsegu v celotni Dravski dolini največja in zaokrožena posest. Skozi zgodovino se je njena velikost le malo spreminjala. Falska gospoščina je bila ves čas svojega obstoja zelo pomembna za razvoj gospodarstva v Dravski dolini, saj je vplivala na razvoj fužinarstva, steklarstva, kovinske in lesnopredelovalne industrije. Grof Giovanni in za njim Alfons sta vodila smotrno gospodarstvo.
Grof Alfons Zabeo je kot zadnji grof upravljal falsko gospoščino. Več o njegovem življenju izvemo iz njegovih dnevnikov, ki jih je začel pisati leta 1893 in jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor. Velik del svojega življenja je preživel v Italiji, saj je od tam izvirala njegova družina po očetovi strani. Tam je spoznal tudi svojo bodočo ženo. Po smrti očeta in obeh bratov je podedoval številne posesti, poleg tega pa je veliko premoženje v zakon prinesla tudi njegova žena Elelija di Velo. Dosti je potoval in nadzoroval svoja posestva in tovarne po Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Vmes je občasno prebival na Fali. Po smrti očeta Giovannija Zabea leta 1898 pa sta Alfons in njegova žena precej več časa preživela na Fali. Grof Alfons se je udeleževal tudi družabnega življenja v Rušah, tam pa so se prav tako šolali njegovi otroci.
Življenje na falskem gradu je tudi med vojno potekalo dokaj normalno. Dvajseta leta 20. stoletja pa so bila na falskem gradu spet živahna. Grofa so obiskovali številni prijatelji. Pred smrtjo je grof Zabeo dal gospoščino Fala v oskrbništvo hčerki Karolini in zetu Pavlu Glančniku, sam pa se je umaknil v Padovo, kjer je 28. avgusta 1932 umrl.
Viri:
Veronik, A. (2005). Alfons Zabeo – zadnji falski grof. Diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta.
Kerec, B. & Stavbar, V. (2015). Zapuščina Zabeo v Univerzitetni knjižnici Maribor. V N. Gostenčnik (Ur.), Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. Materialno varstvo arhivskega gradiva [Elektronski vir] : zbornik mednarodne konference, [Radenci, 15. – 17. april 2015]. Maribor: Pokrajinski arhiv. Pridobljeno 30. 12. 2016 s spletne strani:
http://www.pokarh-mb.si/uploaded/datoteke/Radenci/radenci2015/353-362_kerec_stavbar_2015.pdf
