Rogaška Slatina je veljala za eno najlepših zdravilišč daleč naokoli, zato je imenitne goste privabljala že v svojih ranih začetkih. Zdravilni vrelci in z njimi povezani gostje so omogočili hiter urbanističen razvoj kraja. Z razglednic lahko spremljamo kako se je zdraviliški kraj spreminjal skozi čas.
Zdravilišče je začelo razvijati prvo klasicistično zasnovo že daljnega leta 1803, ko so si slatinske vrelce prilastili štajerski deželni stanovi z grofom Ferdinandom Attemsom na čelu. Načrtno so začeli izkoriščati mineralno vodo. Zajeli so izvira Tempel (1819) in Styria (1886), zgradili prvi Zdraviliški dom (1813) in vrsto drugih stavb, ter novo, večje kopališče.
Prve zdraviliške stavbe so bile zgrajene okoli glavnega vrelca na severu doline, med njimi pa se je sočasno razvijal klasicistično zasnovan park, prepreden s sprehajalnimi potmi. Stavbni kompleks je na jugu zaključeval prvi Zdraviliški dom, na severu pa je prosto prehajal v naravo.
Zaradi velikega porasta gostov se je pokazala potreba po razširitvi zdravilišča. Pričelo se je širjenje poti jugu. Novonastali zdraviliški objekti so zrasli v dveh linijah, med katerima se je oblikoval park s sprehajalnimi potmi (Bratuša, 2014).
