Še eno izmed številnih bogastev hriba nad Laškim predstavlja njegovo rastje. Veliko je že bilo povedanega o takšnih in drugačnih težavah, povezanih s humskimi gozdovi, na drugi strani pa so humski ponos njegove cvetlice. Tega so se Laščani zavedali že vse od konca 19. st., dandanes pa je večina predstavljenih rastlin tudi zavarovana.
Med njimi so avrikelj ali lepi jeglič, clusijev svišč ali encijan, črni teloh, dišeči volčin, divji klinček, kranjska lilija, navadni ruj, opojna zlatica, srhkodlakavi netreskovec in žanjevec.
Dišeči volčin, ki ga Laščani imenujemo ”humski rožmarin”, raste najpogosteje na strmih skalnatih pobočjih. Njegov opojni vonj je botroval tudi že omenjeni tragični nesreči Ž. Hudohmeta.
Opojna zlatica je endemit – raste samo na območju Zasavskega hribovja. Ker je strupena, so jo domačini med vojno pošiljali fantom, ki so služili v nemški vojski. Ob stiku s kožo na nogah je namreč povzročila nastanek mehurjastih izpuščajev in vojakom tako omogočila nekaj dni počitka.
